V prvi polovici novembra smo v skupini Čebele v goste povabili stare starše. Kot se spodobi, smo se na ta dogodek začeli pripravljati takoj po jesenskih počitnicah. V kuhinji smo se dogovorili, da bomo spekli piškote, izdelali smo vabilo, se dogovorili, kaj se bo dogajalo na srečanju s starimi starši in uredili igralnico. 
Ko je sonce 11. novembra že tonilo za gorami, so skozi vrata vrtca že hiteli otroci s svojimi spremljevalci. V garderobi so odložili svoje stvari, nato pa so se prvi, ki so prišli, najprej udeležili ustvarjalne delavnice, kjer smo tokrat izdelovali laterne iz papirnatih lončkov. Po izdelavi laterne so otroci svoje stare starše pospremili še v igralnico, kjer so skupaj raziskovali materiale, ki so jih našli na policah. Ker pri delavnicah ni bilo prostora za vse hkrati, so se nekateri udeležili delavnic kasneje. Okrog 18. ure, ko so že vsi otroci imeli izdelano laterno, pa je prišel čas, da smo za seboj pospravili, se oblekli in obuli ter se s prižganimi laternami podali na nočni sprehod. Noč je bila jasna, mirna in ne prehladna. Medel soj svetilk nam je razsvetljeval pot iz vrtca proti šoli. Nato smo zavili proti Ljubgojni in se na prvem križišču ob glavni cesti vrnili nazaj v vrtec. Svetloba naših latern je bila najbolj vidna na predelih cest, kjer niso svetile cestne svetilke. 
Ob vrnitvi v vrtec smo se posladkali z orehovimi rogljički, ki smo jih spekli dan pred tem ter se osvežili s sokom.
Še vedno polni energije, čeprav rahlo utrujeni, so se otroci s svojimi starimi starši odpravili domov. Razigrani glasovi otrok so počasi potihnili. O dogodku so pričale le še nepospravljene klopi in drobtine piškotov, ki so ostale za večernimi obiskovalci.

Barbara Čepon