Za lepo travnato površino so ključni dobra priprava tal, setev in redno vzdrževanje s košnjo, dognojevanjem, namakanjem in prezračevanjem. Za nekaj najbolj koristnih nasvetov smo se obrnili na domače podjetje Vip trade iz Ljubgojne, ki je v Sloveniji med vodilnimi na področju urejanja vrtov in okolice. Pogovarjali smo se z direktorjem Igorjem Podobnikarjem.
Če bi radi okoli hiše uživali v zeleni trati, je naprej treba ustvariti prave pogoje za dobro rast. Za pripravo rastišča je pomembno, da tla niso pretežka ali premokra. Takšna tla dreniramo s plastjo peska, ki tla zrahlja in s tem omogoči lažji razvoj korenin ter primernejše razmerje med vodo in zrakom. Bolj peščenim tlom dodamo organsko snov do globine 10–15 cm. S tem povečamo količino humusa v tleh, sposobnost zadrževanja vode in obogatimo s hranili. Če so tla prekisla (pH manjši od 5,5), jih apnimo. Če tla pripravljamo že jeseni za setev spomladi, je priporočljivo gnojenje z organskimi gnojili (uležan hlevski gnoj, kompost, briketirana organska gnojila). Odstranimo odvečno kamenje, korenine in plevele. Spomladi oz. pred setvijo zemljišče poravnamo in zrahljamo do drobno grudičaste strukture do globine 10–15 cm. Pred setvijo priporočamo gnojenje s 30 g/m2 gnojila z večjo vsebnostjo fosforja, kalija, cinka in s počasi sproščajočim dušikom za uspešno kalitev in hiter mladostni razvoj rastlin. Danes je na trgu velika ponudba različnih sort in vrst okrasnih trav, glavno vodilo pa naj bo, da so travne mešanice sestavljene iz kakovostnih ameriških sort in vrst trave, ki združene v mešanici izpolnjujejo vse zahteve lepe okrasne trate: gosta ruša, intenzivno zelena barva, odpornost na gaženje, regenerativna moč, odpornost na bolezni, odpornost na nizke zimske temperature in snežno odejo, odpornost na sušo. Izbira mešanice je odvisna od namembnosti in lege. Ali je ta sončna, polsenčna ali senčna? Šele nato pride čas setve. Na pripravljena tla torej posejemo semena trave. Trave lahko sejemo ves čas vegetacije. Najugodnejši čas je sicer zgodnja pomlad ali zgodnja jesen. Takrat je izsuševanje manjše, prav tako pa tudi prodornost plevelov. Seme čim bolj enakomerno posejemo in zagrnemo s tanko plastjo zemlje (1–1,5 cm). Po ročni setvi zasejano površino povaljamo z namenskim valjarjem ali desko ter zalijemo. Tako je ustvarjen dober stik semena s tlemi. Zalivanje, še boljše rahel dež, je po setvi nujno. Posevek se ne sme izsušiti vsaj teden dni. V nasprotnem primeru nežni kalčki hitro odmrejo in seme je uničeno. Izsušeno trato je težko ponovno zaliti, kajti voda odteka pod korenine in trata hitro propade.

Če pa trato že imate, v spomladanskem času upoštevajte naslednje nasvete za urejanje. Prvi korak je, da z grabljami poberemo listje, odmrle dele trave, mah in plevele. Nato sledi pomembno prezračevanje. Za prezračevanje trave potrebujemo posebno orodje (vertikutir). Podobno je grabljam, namesto zob ima rezila. Motorno orodje je precej lažje za delo, ima iglice ali rezila. Trato prezračujemo spomladi, ko so tla že nekoliko ogreta in trava ni bujna. Bolj razraščeno trato je treba pred prezračevanjem pokositi. S prezračevanjem ruše naredimo v trato luknje, ki jih lahko napolnimo s peskom. Trava bo takoj lepše rasla. Na ustrezno pripravljenih, peščenih, humusnih in rahlih tleh opravimo valjanje, da se ruša bolj poveže s tlemi in se izravnajo manjše neravnine. Težkih, zbitih in vlažnih tal ne valjamo. Pomemben oskrbovalni ukrep je tudi gnojenje trate. Najustreznejša so specialna gnojila za trate. Trato pognojimo vsaj enkrat letno, najbolje spomladi. Priporočamo specialno gnojilo za trate, iz katerih se kalij in dušik počasi in programirano sproščata. 

Prvo košnjo opravimo, ko je trata visoka približno 8 cm. Kosimo vedno samo zgornjo tretjino, torej prvič na višini 5–6 cm, naslednjič na višini 3–4 cm. Da bi ohranili zasnovo ruše v sušnih poletjih, dvignemo višino košnje nazaj na 5 cm. Običajno trato kosimo vsak teden ali vsakih 10 dni do pozne jeseni. Z redno košnjo odnašamo veliko hranilnih snovi, ki jih moramo z gnojenjem nadomestiti. Lahko pa puščamo pokošeno travo na trati, vendar le, če so pokošeni delci zelo drobni in razmere ugodne, da lahko hitro razpadejo in vrnejo nekaj odvzetih hranilnih snovi. Za naše podnebje je značilna neenakomerna razporejenost padavin, izmenjava obdobij suše in dežja. Če želimo imeti lepo trato, jo je treba zalivati ali namakati. Na manjših površinah ni posebnih težav, trato lahko zalijemo kar s cevjo in razpršilcem z veliko količino vode. Tako se korenine močno razrastejo, prodirajo globoko za vodo in boljše prenašajo sušo in visoke temperature. Delno zalivanje oz. rahlo pršenje posebej v poletnih dneh škoduje trati, ker se korenine razraščajo plitvo pod površjem tal in ruša slabše prenaša sušo. Danes so pri ureditvah trat ob hišah postali bolj dostopni namakalni sistemi, ki so jih včasih postavljali na igriščih, v parkih in na večjih komunalnih površinah. Namakalni sistem bo zalival travo po potrebi in v določenih urah, ki so ugodne za zalivanje trat.

Glede vzdrževanja pri Vip trade opozarjajo na preprosto pravilo, da bujna ruša pomeni manj prostora za plevele. Z izboljšanjem vseh pogojev za rast trate, kot so kakovostna mešanica, zračenje, gnojenje, namakanje, zmanjšamo pritisk nevarnih enoletnih širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Za zatiranje plevela na večjih površinah se enkrat letno lahko poškropi z ustreznim herbicidom. Na domači zelenici pred hišo pa je bolj primerno sprotno, ročno odstranjevanje plevelov. V našem podnebju trati pogosto škodi snežna plesen (povzročitelj gliva fusarium nivale). Pojavi se spomladi, po mokrih in deževnih zimah ali po dolgotrajni snežni odeji. Listje odmira in se suši. Na odmrlih ali še zelenih listih se vidi belkasta do rožnata plesniva prevleka. Za zmanjšanje bolezni priporočamo jesensko gnojenje s kalijem. Ko se snežna plesen spomladi pojavi, moramo trato dobro pregrabiti in prezračiti. Na senčnih in vlažnih rastiščih pa se pogosto srečujemo s trdoživim mahom, ki izriva travo. Znebite se ga z uporabo gnojila, ki vsebuje veliko železa. Po nekaj dneh mah počrni in odmre. Odstranimo ga z železnimi grabljami ali vertikutirjem. Če se je mah močno razširil, je uničil veliko travne ruše, za to je treba prazna mesta dosejati. Pri vsakoletni uporabi gnojila z železom kislost tal še povečujemo, kar lahko kasneje popravimo z apnenjem. 

Dvignjene grede

V zadnjem času so dvignjene grede vedno bolj priljubljene, saj omogočajo domačo pridelavo zelenjave, začimbnic  ali jagodičevja v neposredni bližini hiše ali tik poleg letne kuhinje. Poleg tega pa je obdelovanje in obiranje plodov manj naporno, saj se za delo na visoki gredi ni treba sklanjati k tlom tako kot na njivi ali običajnem vrtu. Nasvet strokovnjakov je, da se pri izdelavi visoke grede odločite za uporabo naravnih materialov in se izognete cenenim plastičnim izdelkom. Dvignjene gredice so odlična rešitev, če imate pretrda vrtna tla, če je zemlja na vrtu onesnažena, če vam zdravstvene težave onemogočajo sklanjanje, če ne želite vsakoletnega prekopavanja, dobro ščiti pridelke pred škodljivci, kot so polži, greda daje lep videz vrtu, grede so različnih dimenzij in si jih lahko približate kuhinji. Impregnirane smrekove gredice so enostavne za sestavljanje (brez dodatnega orodja). Gredica ima dolgo življenjsko dobo zaradi impregnacije. Les, potopljen v silvanolin, je zaščiten pred delovanjem lesnih gliv, lesnimi insekti in termiti. Še boljša izbira so macesnove gredice, ki so prav tako enostavne za sestavljanje, popolnoma brez dodatnega orodja in jih lahko sestavljate v poljubne višine. Gredica iz macesna, kot jo prodajajo pri Vip trade, ima dolgo življenjsko dobo zaradi lesa slovenskega macesna, ki raste nad 1000 m. Iz enakih materialov sta na voljo kompostnika različnih dimenzij iz smrekovih ali macesnovih letvic, tako da lahko tudi vse pograbljeno listje, veje in pokošeno travo kompostirate in doma pridelate odlično gnojilo za vrt v visokih gredah.

Vse o negi travnatih površin in sadjarstvu si lahko preberete tudi na www.viptrade.si.

Peter Kavčič 

Foto: arhiv podjetja Vip trade d.o.o.