Zbrane čebelarje je nagovoril predsednik društva Janko Prebil, ki je predstavil pregled aktivnosti v letošnjem letu in izpostavil posebnosti zelo zahtevne sezone, ki jo je v veliki meri krojilo za čebelarjenje zelo neugodno vreme.

Če je bila lansko leto težava v obilnem deževju ravno v času, ko bi morale čebele najbolj učinkovito pridelovati med, pa je letos svoje naredila pozeba na medovitih rastlinah, ravno ko so bile v polnem razcvetu. Poudaril je tudi, kako pomembno je znanje posameznega čebelarja, ki mora imeti dvakrat, morda trikrat v sezoni svoje čebele pripravljene na obdobje, ko poteka glavno medenje. S tem je povezan tudi problem rojenja, ki je posledica, če ni dovolj paše za čebelje družine. Čebelarji so se v letošnjem letu uspešno borili proti varoji, najnevarnejšemu čebeljemu zajedavcu in proti 'hudi gnilobi.' Naše območje je pred to boleznijo varno, kar pomeni, da bodo čebelarji spomladi lahko odpeljali čebele na pašo tudi v toplejše kraje.

Čebelar Janko Trček z Vrzdenca je svojo sezono označil kot zelo podpovprečno.  Finančno jo je označil kot polom, saj je bilo treba zaradi pomanjkanja paše čebeljim družinam ves čas dodajati sladkor, da so sploh preživele. Po drugi strani pa je bil zelo uspešen pri ohranjanju in razvoju čebeljih družin. Za nami je sedaj že sedem slabih čebelarskih sezon.

Kljub temu pa ostaja upanje na boljše čase. Poln optimizma in načrtov je tudi mladi 20-letni čebelar iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu. Tilen Velkavrh se s čebelarjenjem ukvarja že od petnajstega leta, svojo vizijo pa razvija v smer apiterapije. Gre za zdravljenje, ki poteka v bližini panja, kjer bolnik vdihuje zrak poln aerosolov, ki ga ustvarjajo čebele s svojimi krili in pozitivno vpliva na dihala.

Aleš Bizovičar s čebelarske zveze Slovenije je podal pregled minule sezone in razvoja čebel ter podal nekaj koristnih nasvetov zbranim čebelarjem za prihodnjo sezono. Letos je bil donos medu zelo slab, saj je povprečje znašalo manj kot kilogramom in pol. Seveda so bili donosi na različnih lokacijah po Sloveniji različni, saj vremenske razmere niso povsod povzročale enakih nevšečnosti.  Za predstavo: običajno sezono označijo za dobro, ko je povprečni donos medu med 20 in 30 kilogramov.

Tradicionalno srečanje so čebelarji izkoristili tudi za dobrodelnost, saj so zbrali med za otroke, ki ga bodo v šolah in vrtcih vključili v tradicionalni slovenski zajtrk.

Besedilo in foto: Peter Kavčič