Naša rojakinja Kristina tenkočutno podaja besede v svojih zgodbah. Posebno mesto v njenem srcu ima njena domača dolina. Prvošolci smo poslušali njeno zgodbo o kruhu. V Kristinini rodni hiši je bila v času njenega otroštva pekarna. Mati je pekla kruh za celo dolino. Ob vahtih so tja prihajali bosonogi in razoglavi otroci lačnih ust. Vsem je ustregla, kakor bi bila v sorodu s pravljično muco, muco Copatarico. 
Kristinina zgodba je učiteljice prvega razreda napeljala k ideji o tem, da bi si ob tradicionalnem slovenskem zajtrku sami spekli kruhek. In smo ga. Naš je bil v obliki krokodila. Skupaj z učiteljico smo zamesili testo. Ko je dovolj vzhajalo, nam je učiteljica pokazala, kako ga oblikovati, da bo krokodilje oblike. Nam, prvošolcem, je bilo delo zelo zanimivo in smo komaj čakali, da bo krokodilji hlebček toliko vzhajal, da ga bomo lahko vsadili v pečico. Tu nam je pomagala učiteljica gospodinjstva z devetošolci. Zelo smo jim hvaležni za to. Med čakanjem smo se zamotili s športnimi igrami, ki jih je za nas pripravila učiteljica. Hitro je minilo in zabavno nam je bilo. 
Krokodilčki so bili pečeni. Njihov vonj je mamil naše brbončice. Še za pijačo smo poskrbeli sami. V velik lonec, ki so nam ga pripravile naše prijazne kuharice, smo vlili vrelo vodo in dodali čajne vrečke in po nekaj minutah je bil čaj pripravljen. Osladili  smo ga z medom in mu dodali sok z vitamini iz limone. 
Temu delu je sledila priprava pogrinjka in malica. Malica nam je teknila še bolj, kakor vsak dan, saj smo si jo popolnoma sami pripravili. 
Zatem smo v zvezke narisali krokodilčka in sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka. 
Naše učiteljice vedno poskrbijo, da nam je lepo, da smo varni in se mimogrede naučimo mnogo novih spretnosti in znanj. Tudi tokrat so. In še nagradile so nas z ogledom lutkovne predstave Od kod si, kruhek. Deklica Ana v predstavi spozna, kdo vse poskrbi za to, da je kruh tako okusen in nas spomni, da so na svetu zelo pomembne stvari, kot na primer prijateljstvo, dobrota, prijaznost … ki jih delimo s soljudmi.

Zapisali horjulski prvošolci z razredničarkama Mojco in Ireno.