Zvečer ob 18. uri smo, še ob zadnjih žarkih dneva, krenili izpred Gasilskega doma – pogumno in strumno proti vrhu skozi gozd. Zbralo se nas je kar 30, kar je lep dokaz, da se pri nas vedno nekaj dogaja. Otroci so, kot že neštetokrat prej, pokazali, da imajo v nogah več prestav kot odrasli – in so jo seveda ubrali naprej. Prva na vrhu sta bila tudi letos nepremagljiva Tadej Sečnik in Gašper Sečnik. Fantoma očitno hrib ne more do živega! Noč je bila presenetljivo svetla in topla. Luna je tako lepo osvetljevala pot, da lučk skoraj nismo potrebovali – no, razen otroci so komaj čakali, da jih lahko prižgejo. Če že ne zaradi teme, pa zaradi občutka prave nočne avanture! Na cilju nas je zunaj pričakal Slavc z aperitivom dobrodošlice za odrasle in toplim čajem za najmlajše. Ko smo vstopili v notranjost, pa je zadišalo po domači ocvirkovci in bogatem narezku – in takrat je postalo jasno, da je bil vsak korak navkreber še kako vreden truda. Vzdušje? Sproščeno, glasno, veselo. Točno takšno, kot mora biti. Malo kasneje se nam je pridružila še ekipa iz Vaškega odbora, ki je pred našim odhodom, pred vhodom v Zeleno zasadila novo živo mejo – in skupaj smo večer samo še nadgradili. Mislim, da fotografije povedo več kot tisoč besed. Poglejte jih – morda vas prepričajo, da se nam naslednjič pridružite tudi vi. Pri nas ne gre samo za korake v hrib, ampak za skupne korake naprej – za druženje, smeh in občutek pripadnosti. Vrata našega društva so odprta. Pridružite se nam – naslednja luštna zgodba je lahko tudi vaša.
ŠD Vrzdenec
Andreja Mrzlikar