Želim prisluhniti željam vaščanov, saj tako dobimo informacije, kaj si ljudje v naši občini želijo in s tem nato lažje načrtujemo prihodnje dejavnosti. Stremimo za tem, da sledimo času in prošnjam, da tam, kjer prihaja do težav, da le te ljudje najprej rešijo sami med seboj v vasi, kajti le tako bomo lahko uspešni tudi na ravni občine. Novi vaški odbori so tu zato, da posredujejo v primerih nesoglasij in da lahko na občini izpeljemo vse projekte do konca brez nepotrebnih zapletov. Na vasi se ljudje bolje poznajo med seboj, zato si lahko med seboj najbolje pomagajo in rešujejo tudi težave ter živijo kakovostno življenje v prijetem vaškem okolju.
Februarja sem obiskal tudi vse občne zbore gasilskih društev v občini, na katerih so predstavili delovanje v preteklem letu. Zahvaljujem se vsem vodstvom posameznih društev, mentorjem, ki vodijo mlade gasilce in jih pripravljajo za tekmovanja, kjer dosegajo dobre rezultate. Le tako, na ta način bodo društva sposobna, da zadovoljijo potrebam, če pride do elementarnih nesreč ali česa podobnega. Na občini bomo poskrbeli za sredstva, ki so namenjena za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in jih vsestransko podprli ter upam, da bomo dobro sodelovali še naprej.
Srečal sem se tudi s prosvetnim društvom, kjer smo predvsem pregledali minulo leto in vse, kar je bilo storjenega, da sedaj društva delujejo v, lahko rečem, zelo dobrih pogojih. Z aktivom kmečkih žena smo se pogovarjali o kakovosti hrane in predelave. Izpostavil sem pomembno vlogo, ki jo imajo pri prenašanju znanja na mlajše rodove in opozarjajo vodstvo vrtca in šole na to, da v horjulski občini pridelamo kakovostno hrano, ki bi jo morali bolj vključevati v jedilnike v šoli in vrtcu. Nenazadnje tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nalaga dolžnosti, da se v del prehrane v šolah in vrtcih vključi tudi lokalno pridelana hrana. Žal se vse prevečkrat odloča za nabavo hrane preko razpisov, kjer je merilo najnižja cena. Ni pa pomembno, od kod prihaja, naj bo slovenska, madžarska ali pa poljska. Treba se je zamisliti, da bi vsaj določen del hrane lahko dobili na domačem lokalnem oziroma slovenskem trgu. Zahvalil sem se jim tudi za pomoč pri občinskih praznikih, ko vedno pripravijo domače dobrote.
Ob koncu bi se rad spomnil še našega rojaka in častnega občana profesorja Justina Stanovnika, od katerega smo se poslovili 4. februarja na ljubljanskih Žalah. Bil je velik človek, ki je pisal zgodovino konca druge svetovne vojne in vsega, kar se je dogajalo po njej, da te stvari ne bi šle v pozabo. Vedno se je boril za resnico in v takem lepem spominu ga bomo tudi ohranili.
Župan Janko Prebil


