Burja piha čez gore in dežek pada na polje, sonce se skoz'  veje smeje, veter pa oblake šteje … tako pojemo prvošolci, ko v deželo pride jesen.

Ko nam nasuje prelepih škrlatnih barv, smo očarani nad njimi tako močno, da kar hlepimo po ustvarjanju. Želeli smo si prinesti delček tega v šolo in z učiteljicami smo se dogovorili, da bo to za naš tehniški dan. Prinesli smo nekaj plodov, da smo jih občudovali, opazovali, vonjali, dotikali. Ko smo nahranili vse čute, smo se odločili, da iz njih ustvarimo nekaj novega. Ob pomoči učiteljic smo spajali storže, vejice, želode, kostanje, žir, koruzna zrna, liste … in nastajale so žirafe, metulji, kužki, konji, ježki, kolesa, avtomobili. Učiteljice so občudovale naše zamisli in mi smo ponosno razstavljali svoje izdelke. V zvezke smo narisali načrt našega dela, učiteljice pa so fotografirale razstavljene živali in vozila iz plodov.

Jesen je lepa in prvošolci smo si jo s svojim delom polepšali. Prav tako smo obogatili podobo avle pred učilnicama, saj opazimo večje šolarje, kako se ustavljajo ob naši razstavi in občudujejo naše izdelke. Morda medtem obujajo spomine na čas, ko so bili sami prvošolci.

Učiteljici Mojca in Irena s prvošolci.