Učiteljica nam je prebrala pravljico o Jančku ježku. Pravljica se začne tako, da mamica mesi testo za kruh, mali Janček pa radovedno opazuje njeno delo. Ko ga mamica zapodi z besedami, »Beži no, ježek!« se zgodi nekaj nenavadnega; deček se spremeni v ježa.

Ker se nam zdijo ježki ljubki, smo si jih  želeli izdelati še mi. Skupaj z učiteljico smo iz moke, soli in vode zamesili slano testo. Iz tega smo oblikovali ježevo telo. Smrček in oči smo ponazorili s posušenimi nageljnovimi žbicami. Ježeve bodice smo oblikovali iz rožmarinovih iglic. Joj, kako je dišalo v učilnici!

Da so rožmarin, klinčki, moka, sol in voda naravni materiali, zdaj vemo tudi mi, prvošolci, ki radi razmigamo svoje prstke in se ob tem naučimo nečesa novega.

Zapisali učenci 1. a z učiteljico Ireno.