Zbrane je slavnostni govornik in povezovalec Primož Bizjan z izbrano besedo popeljal skozi zgodovino prosvetnega doma. Več kot 100 let nazaj sega kronika, ki spremlja kulturno življenje v Horjulu in je neposredno povezana s tem, da tu stoji stavba, namenjena izključno kulturnemu udejstvovanju. Že leta 1904 je bila na božični večer v stari mežnariji dramska predstava z naslovom V pričakovanju. To je bil pravzaprav začetek prosvetnega društva v Horjulu, ki se je najprej imenovalo izobraževalno društvo. V tej stavbi so imeli vaje in nastope, služila pa je tudi kot knjižnica. V njej so telovadili tudi takratni orli in orlice. Ker so z leti postali prostori premajhni, so leta 1933 vaščani pod okriljem takratnega župnika Franceta Nastrana začeli graditi nov prosvetni dom. Vso opeko so prepeljali z Vrhnike na vozovih, kar je bilo za takrat precej zahtevno delo. Nekaj članov pa so zaradi prepevanj slovenskih pesmi celo vklenili in jih odpeljali na zaslišanje na Vrhniko. Dom je bil vse do konca druge svetove vojne v lasti župnije, nakar so ga takratne oblasti nacionalizirale. Ponovno je prišel v last župnije Horjul leta 1991 po postopku denacionalizacije. Dramski in pevski skupini se je leta 1978 pridružila folklorna skupina. Nazadnje, leta 1990 pa se je druščini pridružila še mažoretna in tvirling skupina.
V temeljito obnovljenem domu bodo sedaj pogoji dela boljši, saj so prostori lepo urejeni, topli in svetli, kar je zagotovilo za še boljše delo vseh skupin oziroma sekcij prosvetnega društva. Na novem odru je svoj pogled na obnovo in pomembnost prosvetnega doma kot predstavnik lastnika, torej župnije Horjul, najprej spregovoril župnik Janez Smrekar: "Dom, ki danes stoji tukaj, ima za sabo dolgo zgodovino. Če pogledamo svoje hiše, vemo, da je treba vsako stavbo obnavljati, da ne ostari preveč. Naš Prosvetni dom je postal v nekih zadevah star. Obrabljen, bi lahko dejali, in tako se je porodila želja, da nekaj naredimo. Obnova je trajala dve leti. Najprej smo obnovili severni del in notranjost, nato pa še dvorano in balkon. Danes je dom generalno obnovljen, ima tudi novo opremo in zato se danes vsi zares vselimo, še posebno pa tisti, ki jim veliko pomeni poživitev kulturnega življenja. Zato si želim, da bi kulturno življenje napredovalo in da se pridruži k udejstvovanju še več mladih. Zabava sama še ni kultura, kultura je pa lahko zabavna in povezuje. Zato je dobro, da se mladi družijo in naredijo nekaj koristnega za vse ljudi v kraju. Danes bi se v svojem imenu rad posebej zahvalil vsem vam, ki ste pristopili k tej obnovi, torej odboru za prenovitev, še posebej bi omenil predsednika Klemena Černigoja, Danijela Fortuna, ki sta bila vedno prisotna in na razpolago za določena vprašanja in dileme. Veliko smo se pogovarjali in skupno delo je obrodilo velike sadove. Zahvalil bi se tudi županu Janku Prebilu in direktorici občinske uprave Mojci Kucler Dolinar, ki sta bila vedno pripravljena na konstruktivni pogovor, da smo se kljub različnim težavam in dilemam odločili za dobro pot obnove. Ne smem pa izpustiti vseh občinskih svetnikov in sodelavcev na občini ter vseh izvajalcev in prostovoljcev, ki ste poskrbeli, da je danes ta dom res čudovito obnovljen. Naj nas v prihodnje vedno spremlja ta velika želja po dobrem, da bi tako za svoj kraj bili pripravljeni delati še naprej. Tako bo tudi naše prizadevanje obrodilo bogate sadove tudi v prihodnje."

Sledil je še nagovor župana občine Horjul Janka Prebila, ki je v svojem prvem mandatu županovanja bdel nad obnovo prosvetnega doma in ves čas podpiral prizadevanja vseh sodelujočih pri obnovi, saj se je zavedal, v kako slabem stanju je bil prosvetni dom še dve leti nazaj. Župan je poudaril, da vsega skupaj ne bi mogli izpeljati brez izjemnega sodelovanja z župnikom Janezom Smrekarjem, za kar se mu je ob tej priložnosti tudi javno posebej zahvalil: "Vsi smo se zavedali, da je dom potreben obnove in od dneva, ko smo se prvič sestali s ključarjem in župnikom, je v potoku, ki teče tu mimo, preteklo veliko vode. S skupnimi močmi smo prišli do sredstev, da se je obnova sploh lahko pričela. Posebna zahvala gre tudi gradbenemu odboru in vsem, ki so aktivno sodelovali pri obnovi z nadzorom. Menim, da je zelo pohvalno, da so pri obnovi sodelovali domači obrtniki, mnogo pa je bilo tudi prostovoljnega dela. Sedaj smo zagotovili prave pogoje, da bomo v prostore prosvetnega doma privabili tudi mlade, saj so sedaj pogoji za delo zelo dobri. S tem bodo prišli tudi odmevni rezultati, že sedaj pa smo na področju folklornih plesov v samem slovenskem vrhu. Prepričan sem v to, da moramo tako prizadevnim članom, kot delujejo tukaj, omogočiti, da lahko dobro delajo še naprej, za še boljše rezultate v novem, domačem ambientu odra in dvorane." S temi besedami je obljubil tudi nadaljnjo podporo delovanju prosvetnega društva Horjul.