Ne zgodi se, da lahko takole jutranjo kavo spiješ skupaj ''Ivanom Cankarjem'', ki ga uporablja Damjan Debevc, ki je seveda prava zakladnica Cankarjeve zapuščine.
Tudi tokrat je v snežni pravljici nagovoril zbrane, predstavil zgodovino Vrzdenca in se nato navezal na Cankarjevo mamo, njen značaj in povezavo med Vrzdencem in Vrhniko. Že 26. pohod, ki je dolg približno 14 kilometrov, so pohodniki začeli po uvodnem pozdravu organizatorjev in predsednika vaškega odbora Vrzdenec, nato pa je nekaj besed zbranim namenil tudi župan občine Horjul Janko Prebil, ki je spomnil na to, kako je Ivan Cankar hrepenel po domovini in temu kar imamo danes mi – svoji lastni državi. ''Pred leti nam je tudi uspelo postaviti spomenik njegovi materi Neži Pivk, ki je bila rojena na Vrzdencu in je rada zahajala domov na kmetijo. Ne samo zaradi tega, ker je od tu izhajala, ampak tudi zato, ker je bila v tistih časih hrana na kmetijah doma, ni bilo supermarketov in trgovin, kot to poznamo danes,'' je svoje misli strnil župan. 
Ko je skupina pohodnikov startala izpred poslovilne vežice na Vrzdencu, jih je pot najprej vodila skozi vas, kjer so si lahko spotoma ogledali tudi razstavo jaslic v hiši, ki tik ob cesti. Po uvodnem delu skozi Vrzdenec so hitro zavili z glavne ceste po manj uhojeni poti, ki je nekoč vodila kot glavna pot do Žažarja mimo Ligojne vse do Vrhnike. Kmalu, takoj po prvem resnem vzponu proti Žažarju, so se pohodniki lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje na domačiji pri ''Činžarji'', kjer vsako leto poskrbijo, da se posladkamo z domačim pecivom in toplimi napitki. Med prvim postankom ni manjkalo veselja in muzike, tako da so pohodniki polni dobre volje in okrepčani krenili naprej proti Mavsarjevemu hribu in seveda kasneje nadaljevali v Kote, od koder Cankarji pravzaprav izvirajo in vse  proti končnemu cilju na Vrhniko. Tokratni tradicionalni pohod se je zaključil pri cerkvi Svete trojice na Vrhniki, kjer so ob slovesnem dogodku pozdravili pohodnike tudi župan občine Vrhnika in ostali slavnostni govorci. Naj še dodamo, da je pohod, ki organizirajo že vse odleta 1999, del praznovanja dneva državnosti v naši občini. Če za konec sklenemo vse skupaj v misli o hrepenenju in željah našega največjega pisatelja, smo lahko prepričani, da bi bil na to, da imamo danes svojo državo, svojo samostojno Slovenijo, zelo ponosen. Za to se je namreč boril, zato je živel, po tem je hrepenel.

Besedilo in foto: Peter Kavčič