S kolesom okoli Slovenije – 1000 kilometrov na kolesu brez predaha!
Blaž Tolar je član horjulskega kluba že 4 leta, sicer pa prihaja iz Žirov. Je zagrizen kolesar, rad pa se poda tudi v gore. Pred dvema letoma je že uspešno opravil s svetovnim izzivom Everesting 8848, ki je dobro znan in visoko cenjen med cestnimi kolesarji. Gre za kolesarjenje na določen vrh, pri tem pa mora kolesar osvojiti 8848 višinskih metrov vzpona, kar pomeni višino Mount Everesta, najvišje gore sveta.
Blaž, ki mu dolgotrajni kolesarski napori niso tuji, si je letos poleti postavil izziv, da prekolesari pot ob slovenski meji. Za ta podvig si je natančno pripravil etape in začrtal pot kolesarjenja. Tako se je v začetku avgusta odpravil na 6-dnevno kolesarjenje, kjer ga je pot vodila najprej na Gorenjsko in preko Vršiča na Primorsko. Naslednji dan je etapo začel na Krasu, od tam je šel preko Italije do slovenske obale in nazaj proti notranjosti. Ta dan se je boril s pravim vročinskim peklom, saj se je temperatura ob segretem asfaltu dvignila preko 43° C. Kdor se spomni, kakšno vroče poletje smo imeli, se verjetno strinja, da to niso bili ravno najbolj idealni pogoji za športne aktivnosti. A Blaž je vztrajal in dan zaključil v Cerknici.
Tretji dan ga je pot vodila skozi najbolj mrzel kraj na trasi, ko je prečkal Babno polje. Zatem ga je pot vodila malo čez Hrvaško in potem vzdolž reke Kolpe po slovenski strani do Bele krajine ter preko Gorjancev do Dolenjske. Četrti dan ga je čakala lažja etapa z manj vzponi, vendar se je na poti bojeval z močnim vetrom v prsa. Pot ga je najprej vodila po gričkih vinogradov, potem pa po ravnicah Dravskega polja in Prlekije do Lendave. Toda dejstvo, da je dobro na poti, mu je vlilo dodatnega zagona. Peti dan se je podal po slikovitem in razgibanem Goričkem, se dotaknil Madžarske in krenil do Maribora. Šesti dan ga je čakala zadnja etapa. Začel jo je na najbolj prometni cesti do Dravograda. Na Koroškem je prečkal še Avstrijo in se preko Jezerskega spustil nazaj v Kranj, kjer je tudi sklenil ta dolgi krog po Sloveniji. V vsega šestih dneh je prekolesaril 1189 kilometrov, obiskal vse sosednje države, bil na najvišjem cestnem prelazu in se dotaknil morja.
Več kot 1000 km je prekolesaril povsem sam, brez pomoči zavetrja drugih kolesarjev. Na kolesu je imel le torbo z najnujnejšimi stvarmi. Kot je priznal po končanem podvigu, je najtežje prenašal peklensko vročino, na srečo pa so se noge vse dni dobro vrtele in mu ni zmanjkalo moči in volje za poganjanje pedal na njegovi specialki. A to še ni bilo vse za to poletje!
V enem dnevu s kolesom in peš od morja na vrh Triglava!
V začetku septembra se je Blaž domislil novega podviha, in sicer da bi se odpravil od morja na Triglav. V soboto, 3. septembra, se je ob 20. uri dotaknil morja, se usedel na kolo in krenil na nočno pot do doline Vrat. Iz Kopra je najprej moral zagristi v najdaljši vzpon na Črni kal. Nadaljeval je proti Postojni, Logatcu in Vrhniki vse do Horjula. Tam ga je po treh urah in pol čakala dobrodošlica prijateljev in večerja. Nekaj čez polnoč je pot že nadaljeval proti Ljubljani, sledila je še ravninski del prek Gorenjske do Bleda. Za njim je bilo že preko 180 km. Potem pa so se začeli peklenski vzponi doline Radovne in med drugim tudi težave z mišičnimi krči, ki so ob spustu do Mojstrane popustili. Po novo asfaltirani cesti je pot nadaljeval v dolino Vrat. Cesta se je postavila povsem pokonci, počasi je ''prigrizel'' do parkirišča, kjer se cesta zaključi in je možno pot nadaljevati samo še peš. Blaž je kolesarjenje od morja do vznožja Triglava zaključil prej kot v osmih urah!
A pred njim je bil še strm vzpon na našega očaka. Iz kolesarskih oblačil se je Blaž hitro preoblekel v pohodno opravo. S spremljevalno ekipo je krenil po Tominškovi poti. Kar hitro si je zaradi varnosti nadel plezalno opremo za samovarovanje. Prispel je do Kredarice, kaj kmalu zatem pa je sledil še vzpon na Triglav.
Občutki, ko je Blaž prispel na vrh, so bili neverjetni. Ostal je brez besed iz njega pa je kipelo navdušenje. Kar nekako ni mogel verjeti, da je od morja na Triglav prišel prej kot v 12 urah.
Ekipa, ki je Blaža na poti na Triglav spremljala, je varno in srečno sestopila na Planiko. Pot so zaključili po lažji poti v dolino Krme.
Tradicionalne poletno jesenske aktivnosti KK Zapravljivček
Člani kolesarskega kluba Zapravljivček spodbujajo k rekreaciji in bolj zdravemu preživljanju prostega časa že od same ustanovitve. Morda so v širši javnosti še najbolj znani po tradicionalnih vzponih na Koreno. Poleg kolesarskih pa so v zadnjih letih poskrbeli tudi za večilo število vzponov peš. Tako so tudi letos, natančneje 28. avgusta, organizirali zaključek kolesarskih vzponov na Koreno. Največ vzponov so opravili Franci Končan (115), Ludvik Leben (107) in Gorazd Petkovšek (80).
Člani KK Zapravljivček se sicer dobivajo spomladi in poleti na sredinih kolesarskih rundah. Da pa je v klubu še nekoliko več dogajanja, se je sredi junija dobršen del članov odpravil na 3-dnevno kolesarjenje po italijanskih Dolomitih, kjer so predvsem preizkusili formo in uživali v čudovitih visokogorskih prelazih. Tudi na letošnji dirki po Sloveniji so navijali ob različnih trasah. Nekateri člani so se letos preizkusili tudi na kolesarskih dirkah na Stari Vrh in Javorč.
Svoje poletne podvige so zaključili s tradicionalnim kronometrom, kjer so se 10. septembra člani pomerili na 9 km dolgem šprintu po novo asfaltirani cesti proti Brišam. Ob tem so se pridružili še štirje kolesarji, ki so se vabilu z veseljem odzvali.
Na kronometru je v ženski kategoriji 1. mesto osvojila Barbara Koblar s časom 11 min 27 s, 2. mesto Andreja Močnik s časom 11 min 58 s ter 3. mesto Barbara Skopec Černigoj s časom 12 min 15 s.
Med moškimi je s časom 9 min 59 s 1. mesto dosegel Primož Jereb, 2. mesto Miha Trtnik s časom 10 min 13 s in 3. mesto Marko Trček s časom 10 min 40 s.
Vsi, ki radi kolesarite in si želite druženja, ste vabljeni, da se jim pridružite v njihov klub. Veseli bodo novih članov in članic.
Peter Kavčič
Foto: Robi Šušteršič, arhiv KK Zapravljivček