Butarice in butare, kot jim pravimo v okolici Ljubljane, na drugih koncih Slovenije pa jih poznajo pod imenom pušelj, drenek, prakelj, snop ali beganica, se v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Že vse od 9. stoletja so pomemben del velikonočne simbolike, s katero katoličani posnemamo Jeruzalemčane, ki so s palmovimi vejami slovesno sprejeli Jezusa.

Poseben običaj pa je tudi izdelovanje in spletanje butar. Ta ima večletno tradicijo tudi v Podolnici, kjer so tudi letos poskrbeli za daleč okoli najvišjo butaro. Letos je butara velikanka merila 17,40 metra, izdelali pa so tudi 8-metrsko butaro za otroke, saj so ti pri samem delu izredno zavzeto pomagali. In tega ni bilo malo. Treba je bilo nabrati zelenje, ki so ga našli ne le na domačih obronkih, temveč tudi zunaj slovenskih meja. Podolniško butaro so tako sestavljale leskove palice, obročki iz vej vrbe ter zeleno vejevje brinja, bršljana, lovora, oljke, ciprese in rožnato grmičevje resja. Butari sta tako svojo podobo in velikost dobili v soboto, ko se je na vasi zbrala druščina pridnih rok in se lotila dela. Naslednje jutro, na cvetno nedeljo, pa so se Pr' Čuk že tradicionalno zbrali nosači ter poprijeli za svoj konec butare. Tako velika in bogata butara ima tudi svojo težo, zato so morali pošteno zavihati rokave. Kar šestnajst krepkih mož je bilo treba, da so butaro velikanko peš odnesli do Horjula, tam se jim je pridružila še osmerica otrok s svojo butaro. Pred kapelico so počakali horjulskega župnika Janeza Smrekarja, ki je opravil blagoslov butaric in zelenja. Podolniški otroci so po koncu obredja svojo postavili in pustili pred cerkvijo, može pa je čakala še dolga pot nazaj. Na poti proti Podolnici so jih že tradicionalno ustavili pri nekaj hišah ter jih okrepčali z jedačo in pijačo. Postanek na pokopališču pri sv. Urhu pa je bil namenjen poklonu vsem pokojnim gasilcem ter tistim, ki so kdaj sodelovali pri izdelovanju vaške butare, tudi vsak od njih je dobil manjšo butarico. Čakal jih je le še spust v dolino, kjer so jih veselo sprejeli sovaščani, ter postavitev butare velikanke, ki še danes ob razpelu krasi vaško središče.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv, šž