Simulacije so predvidele štiri primere nezgode, kjer je bilo treba reševati življenja. Ekipe gasilcev, ki v občini opravljajo aktivnosti varovanja človeških življenj in premoženja, so morale odreagirati na naslednje nesreče: potres v starem delu Horjula, kjer je bilo potrebno v ruševinah iskati in reševati ponesrečence; izpad vodooskrbe zaradi uničenega elektro omrežja; reševanje zaradi zemeljskega plazu; vdor strehe na industrijskem objektu z reševanjem poškodovancev.

Župan Janko Prebil je takole opisal, zakaj je takšna vaja zelo pomembna za našo občino: »Namen te vaje je bil, da v skupni organizaciji civilne zaščite sodelujejo vsa prostovoljna gasilska društva in na tak način preverimo, ali so sposobni pravilno ter pravočasno ukrepati na terenu. Ugotovili smo, da so se društva odzvala in se je vse skupaj zelo dobro izteklo. Vreme je bilo tudi nekako naklonjeno vaji, ni bilo sonca, ampak je rahlo deževalo, tako da so bili pravi pogoji, kot v primeru, če pride do elementarne nesreče, ki je običajno ravno v obdobju slabega vremena. Moram pohvaliti tudi sodelovanje prostovoljcev. Preizkusili smo tudi, kako bi odreagirali, če pride do izpada elektrike, in smo si pomagali z agregatom, ki ga je poganjal traktor. Torej imamo v vsakem primeru celo občino pokrito z oskrbo z vodo.« Župan je še povedal, da so se odločili, da je vajo smiselno opraviti v spomladanskem času z namenom, da se res preizkusi vse in da vsa društva pokažejo svojo pripadnost in znanje.

Poveljnik Gasilske zveze Horjul, Robert Kranjec, je prav tako ocenil, da je bila vaja koristna in uspešna: »Moram pohvaliti izvedbo, vse je potekalo v redu. Da bi bila vaja realna, smo imeli pripravljene delovne točke in delne scenarije. Pri tem so sodelovale tudi ekipe na terenu, ki so zahtevale dodatno podporo, s čimer so simulirale nepredvidene zaplete. Torej, to je bilo nekaj, za kar v štabu nismo vedeli. Zaradi tega smo se morali tudi v štabu prilagoditi in odreagirati skladno s stanjem. Kajti zavedati se moramo, da je vaja nekaj, realnost pa postreže z nepredvidljivimi elementi. Se pravi, cilj je bil, da čim bolj realno izvedemo to vajo in je zato posnetek neke dejanske naravne nesreče.« Robert Kranjec je tudi povedal, da so skušali kar čim bolje pripraviti na element presenečenja. Tudi zaradi tega enote niso bile nič obveščene o tem, kaj bodo delale. Udeleženci vaje so vedeli samo za uro in datum vaje.

Poveljnik Civilne zaščite Horjul, Andrej Kozjek, je s svojo ekipo uspešno pripravil vajo in jo tudi nadziral. Na vprašanje, koliko truda in energije je potrebno vložiti v tak projekt, je dejal: »To je velik projekt. Prvi sestanek in sklic štaba civilne zaščite smo imeli pred mesecem in pol, ko smo začeli z usklajevanjem in z načrtovanjem poteka vaj. Določili smo kriterije in se dogovorili, da bomo imeli štiri sklope vaj. Potem smo imeli še dve seji štaba, kjer smo določili naloge v štabu. Na zadnjem sestanku smo določili uro in katera društva bomo aktivirali.« Poveljnik je tudi priznal, da kljub temu, da je šlo samo za vajo, je vseeno prisotnega kar nekaj adrenalina. Ob koncu vaje se je zahvalil tudi vsem članom štaba civilne zaščite, saj so tudi oni pomembno pripomogli k temu, da je bila vaja tako dobro izpeljana.

Vajo je nadziral tudi Matjaž Kokalj, poveljnik Civilne zaščite Ljubljanske regije vzhod, sicer pa domačin iz Podolnice, ki je dejal, da je bila po njegovi oceni vaja uspešna. Poudaril je, da je zelo pomembno, da se takšne vaje organizirajo. Glede na to, kaj smo doživeli lansko leto, je pomembno, da imamo čim več takšnih vaj in se lahko čim bolje pripravimo na nepredvidene dogodke. Samo ob takšnih vajah se nekaj naučiš, preizkusiš svoje spretnosti in vidiš, kaj ti manjka. Morda je to nekaj znanja, morda je treba urediti opremo, in se na tak način kar se da najbolje pripravimo za trenutke, ko bo treba odreagirati ob tistem pravem alarmu, torej ob klicu na pomoč!

Besedilo in foto: Peter Kavčič