Po opravljeni nedeljski ''žegnanjski'' maši so križ tudi blagoslovili, da bo še dolga leta kljuboval bičanju vetra, mrazu in pripeki. Vaščani so po blagoslovu pripravili tudi pogostitev za vse zbrane, tako da je bilo to tudi svojevrstno druženje, kjer ni manjkalo dobre volje in čustvenega naboja.

Odločitev, da se postavi nov križ, je rasla in zorela dolgo časa, saj je nekoč v Samotorici že stalo to veliko znamenje na najvišji točki, na vrhu Kožljeka, ki je danes priljubljena pohodniška točka. Danes bi bila nova postavitev tako velikega križa zelo težavna naloga, a v času, ko je še stal prvotni križ, je bil Kožljek gol, torej brez gozda, saj so domačini na njegovih obronkih pasli živino in spravljali seno. Križ na Kožljeku, ki je bil med drugo svetovno vojno uničen, verjetno ne bo nikdar več stal na tem mestu.

Ohranjanje tradicije in utrjevanje vere pa ni edina dobra stvar ob pogledu na križ, ki veličastno stoji na točki, kjer je razgled na Polhograjske dolomite naravnost čaroben. Čudovito je to, kako so skupaj pri tem projektu stopili vaščani Samotorice, ki so ob pomoči prijateljev, znancev in sorodnikov, križ s skupnimi močmi tudi postavili. To je nekaj, kar ostane za vedno v spominu.

Peter Kavčič, Foto: Peter Kavčič, Matevž Seliger