Ljubljanska urbana regija se je skupaj s Kočevskim in Belo krajino predstavila skozi številne atraktivne zgodbe. Poleg omenjenega videa, ki ga je posnel in zmontiral domačin Dominik Čepon, je bila postavljena na ogled replika najstarejšega kolesa, starega približno 5200 let, ki je bilo najdeno na Ljubljanskem barju, obiskovalci paviljona pa so si lahko s svojimi mislimi preko nevro pitnika natočili kozarec vode ter si s pomočjo VR animacije ogledajo Plečnikovo dediščino. Največ pozornosti je bila deležna največja slovenska avtohtona čebela na svetu – kranjska sivka, ki v 90 % morfološko ustreza pravi čebeli. Čebela je replika 3D kranjice, ki se nahaja pred Čebelarskim centrom Slovenije v Lukovici, spremlja pa jo tudi skupni video regije, ki ponazarja izredno bogato čebelarsko zgodovino in znanje ter številne priložnosti, ki jih ta nudi.

Kot je poudarila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar, je le s povezovanjem in sodelovanjem moč doseči dobre rezultate, še posebej, kadar gre za tako raznoliko regijo. »Veseli smo, da sta k skupni promociji pristopili tudi sosednji regiji. Tako makroregijo kot Slovenijo smo v krogu najrazvitejših in najboljših uspešno prikazali kot inovativno in napredno, katere delo in doseganje ciljev temelji na ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Verjamem, da je to odličen začetek dolgoročnega sodelovanja in tudi priprave novih integriranih turističnih produktov, še posebej s področja čebelarstva, za kar je bilo izraženega veliko interesa«, je povedala ter se ob tem zahvalila tudi vsem udeležencem delegacije, ki so s svojo prisotnostjo še dodatno osvetlili povezanost in kooperativnost občin.

Širši svetovni javnosti pa je dr. Peter Kozmus, vodja rejskega programa za kranjsko čebelo pri ČZS in podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA, predstavil tudi pomen čebelarstva kot generatorja novih turističnih produktov, novo slovensko pridobitev – Hišo kranjske čebele – ApiLab in pobudo »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki je prvi konkretni projekt v EU, ki bo pripomogel k ciljem EU, da se do leta 2030 posadijo 3 milijarde dreves in bo hkrati močno prispeval k načrtovanemu znižanju emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope.

Peter Kavčič, foto: RRA LUR, občinski arhiv