Enkrat letno se na odru Prosvetnega društva Horjul odvije zgodba, ki vsakič znova vzame dih, očara in navduši vso zbrano občinStvo. Predstava, ki je ne pridejo gledati le starši nastopajočih, ampak se na ogled pripeljejo tudi obiskovalci iz sosednjih občin. Letošnja zgodba spremlja Annie in Mary na njuni poti odraščanja, kjer se kljub težkim okoliščinam vedno znova vračata k optimizmu in veri v lepši jutri. Prav ta sporočilnost – da tudi v negotovosti lahko najdemo svetlobo – je močno zaznamovala celotno predstavo.
Na odru so se zvrstili številni mladi nastopajoči, ki so s petjem, igro in glasbo ustvarili prepričljivo in čustveno doživetje. V glavnih vlogah sta nastopili Jerneja Balant kot Annie in Tinkara Dolinar kot Mary, ob njiju pa še številni drugi učenci, ki so skupaj ustvarili živahno in uigrano odrsko zgodbo.
Posebno sporočilo predstave pa najbolje povzame misel iz zloženke: »Nikoli ne pozabi, da si edinstven/a. Nikoli ne pozabi, da če ne bi bilo potrebe po tebi in tvoji edinstvenosti na tem svetu, te sploh ne bi bilo tukaj. In nikoli ne pozabi, ne glede na to, kako velike se zdijo življenjske preizkušnje in težave, da ena oseba lahko spremeni svet. Pravzaprav so vse pomembne spremembe v svetu vedno posledica delovanja ene osebe. Bodi torej ta oseba.«
Predstava ni nastala čez noč – za njo je leto dni vaj, truda in skupnega ustvarjanja. Mladi so poleg umetniškega izraza razvijali tudi vztrajnost, odgovornost in občutek za sodelovanje. Projekt sta vodili mentorici Ilonka Pucihar in Kristina Smrke, ki sta s svojo vizijo povezali učence, glasbo, gib in zgodbo v celovito uprizoritev. Letos se je sodelovanje pri nastajanju predstave razširilo še dlje, saj so projekt soustvarili tudi študentje Akademije za glasbo in AGRFT.
Glasbeni del je bil bogat in raznolik – od nežnih, čustvenih trenutkov do energičnih skupinskih točk, ki so napolnile dvorano. Pesmi, kot so Jutri, Skupaj in druge, so še dodatno poudarile sporočilo predstave.
Občinstvo je mlade ustvarjalce nagradilo z dolgim aplavzom, večer pa je znova dokazal, da takšni projekti presegajo oder. So prostor, kjer mladi rastejo, se povezujejo in ustvarjajo nekaj, kar ostane – tako njim kot gledalcem. »Muzikal je praznik skupnosti,« je v uvodnem nagovoru dejala ravnateljica Dominika Naveršnik Glasbene šole Vrhnika, »v svoji osnovi vključuje tudi pomoč staršev in širšega lokalnega okolja, ki s svojo podporo omogoča, da takšni projekti sploh zaživijo. Zato iskrena hvala vsem vam, ki z raznolikimi dejanji podpore in s svojo prisotnostjo prispevate k tej zgodbi.«
Irena Pfundner
Foto: GŠ Vrhnika




