Skupina horjulskih Lazarjev si je za pohod na Šmarno goro izbrala najlepši dan v tednu – sredo, 29. marca. Vodila nas je Silva, nekdanja Horjulčanka, ki je zaradi kraja bivanja že vrsto let redna obiskovalka te izletniške točke. Hodili smo po prijetni poti v hladnem zavetju gozda. Na določenih mestih je bil vzpon nekoliko strmejši, vendar nam to ni delalo težav. Ustavili smo se ob kapelici, kamor po tradiciji pohodniki prinesejo majhne križe, ki jih naredijo med potjo iz vejic dreves, vse v upanju, da se uresničijo skrite želje. Seveda smo to tradicijo upoštevali tudi mi. Tik pod vrhom smo zaslišali še zvoniti pohodnike z istim namenom in tudi te priložnosti nismo zamudili. Šmarna gora v svojih nedrjih čuva premnoge arheološke značilnosti, od katerih zagotovo izstopa kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v boju proti Turkom in kugi. Najlepšo nagrado dobi pohodnik na vrhu, kjer se ob lepem vremenu vidi tako Triglav, kot tudi ostali vrhovi Julijskih Alp ter Polhograjskih Dolomitov. Pogled na širšo okolico Ljubljanske kotline pa ne pusti ravnodušnega niti zahtevnega pohodnika. Svoj pečat doda še bližnja cerkev Matere božje in nadvse prijetna gostilna Ledinek. Kar malce smo se morali potruditi, da smo dobili prostor za mizami, kajti obisk je bil tega dne preštevilen. Naša voditeljica nas je potem presenetila s svojimi domačimi dobrotami, ki smo jih »skromno« zalili z domačo kapljico. Polni energije, lepih občutkov in naužiti svežega zraka smo se podali v dolino. Največjo vrednost ima zagotovo občutek, da smo naredili nekaj za svoje počutje in si nabrali pozitivne energije. Vse to je zagotovo tehten razlog, da bomo kaj takšnega še večkrat ponovili.

Olga Gabrovšek