Z vprašanjem, kaj danes kraju, predvsem pa mladim prinaša kultura, smo se pogovarjali s profesorico klavirja in komorne igre Ilonko Pucihar ter Kristino Smrke, ki poučuje nauk o glasbi in vodi pevski zbor. Skupaj sestavljata energični duet, ki je v pravem trenutku in kot kaže tudi na pravem kraju poskrbel za čudovito umetniško zgodbo v obliki muzikalov, kjer imajo glavno vlogo otroci Glasbene šole Vrhnika – oddelek Horjul.

Kako sta se našli v projektu šolskega muzikala, ki je kot kaže postal velika zgodba o uspehu?

Med seboj sodelujeva že zelo dolgo, poznava pa se preko 20 let. Tu v Horjulu pa je prišlo do takšnega zanimivega naključja, ki se je zgodil med kopiranjem not za Malo morsko deklico. Iz čisto navadnega klepeta ob kopirnem stroju se nama je porodila ideja, da poskusiva združiti glasbenike instrumentaliste, komorno igro in pevski zbor. In tako je nastal prvi muzikal, ki je požel velik uspeh med učenci, njihovimi starši in seveda tudi med vso publiko, ki si je ta naš prvi skupni projekt ogledala. Pri tem muzikalu, ki smo ga naredili pred štirimi leti, je tako sodeloval celoten oddelek  v Horjulu.

In potem so sledile še ostale predstave?

Tako je, ko smo videli, kako čudovito je uspel prvi muzikal in predvsem s kakšnim veseljem so otroci sodelovali, smo se odločili, da gremo naprej s takšno obliko. Po Mali morski deklici smo ustvarili muzikal Matilda in lansko leto še Levjega kralja.

Ali že lahko razkrijemo, kakšen muzikal pripravljate letos, menda bo nekaj posebnega?

Uuuu, to bo veliko presenečenje, nekaj, kar doslej ni bilo še nikoli in nikjer predstavljeno! Ko sva povedali otrokom, da te predstave ni zaigral še nihče na svetu, so bili začudeni, predvsem pa navdušeni. Gre za avtorski muzikal, kjer se vse delo začne povsem na začetku. Naša osnova je literarna predloga znamenite knjige za mlade slovenskega avtorja Antona Ingoliča z naslovom Tajno društvo PGC!

Ob tem želiva poudariti, da so otroci sami napisali avtorski scenarij, vsa besedila in melodije oziroma glasbo.

Kako se recimo razlikuje priprava na takšen muzikal v primerjavi z denimo predstavo Levji kralj, kjer že obstaja glasbena podlaga in seveda tudi zgodba oziroma dialogi?

Za tiste učence, ki so se odzvali temu vabilu, je bila to zelo velika razlika, saj so se znašli dejansko v vlogi avtorjev in so na predloge, ki sva jih predstavili, samo napisali besedila in potem še melodije. Gre za mlade, stare od 11 let naprej, torej gre za učence 7., 8., 9. razreda in za nekaj srednješolcev, ki še vedno sodelujejo z nami, pa čeprav so že zaključili šolanje v Glasbeni šoli.

Če se malo dotaknemo kulture, nenazadnje smo 8. februarja obeležili prav kulturni praznik, me zanima,             ali sedaj ti mladi drugače gledajo na kulturo?

Vsekakor je to izkušnja za celo življenje. Prav ta ustvarjalni moment, zbuditi željo po tem, da ustvarjajo, naredijo nekaj svojega, edinstvenega, je bilo najino vodilo in velika želja. Vse preveč se danes vrti okrog ocenjevanj, izpitov in tekmovanj. Zato sva se zavzeli, da omogočiva mladim, da ujamejo svoj ustvarjalni trenutek, da dojamejo glasbo kot umetnost, ki je v njih. Da presežejo nenehno tekmovalnost in pehanje za ocenami in da damo prostor njihovemu potencialu in ustvarjalnosti. Saj pravzaprav nisva vedeli, kam vstopava. Prav tako kot tudi sedaj, ko smo se tega projekta lotili drugače, kot unikatno avtorsko delo. Ko si morda za trenutek v dvomih, ali je bila odločitev prava in ali zahtevaš preveč pa se zgodi trenutek, ki te osupne. Vedno znova naju očara, kaj ti otroci zmorejo, če jim damo ta prostor. Seveda sva tu kot mentorici tisti, ki jih vodiva, jim pomagava. Ampak potencial, ki je v njih preseneti vse nas. Otroke, starše kot tudi nas učitelje.

Torej lahko rečemo, da na tak način gradimo kulturo od malih nog naprej v Horjulu?

Seveda, otroci sami spoznavajo svojo kreativnost, skozi katero se lahko izražajo. Potem je pa tu še estetika, ki raste in gradi. Spoznavanje različnih zvrsti umetnost skozi sodelovanje pri tako kompleksni predstavi ti širi obzorja in ko enkrat izkusiš to, gledaš drugače na teater, na ples, na igranje v orkestru. Poleg tega se skozi ta projekt seznanjajo tudi z neko odgovornostjo do svojega dela in do samega sebe, saj so oni avtorji tega, kar se bo predstavilo na odru celotni zbrani publiki. S tem drugače opazuješ vse to okoli sebe, tudi črpaš nove ideje in točno to se tudi že opazi na vajah, kjer otroci prihajajo s predlogi, kako bi še kaj naredili drugače, bolje. Misli jim švigajo sem ter tja, iščejo ideje in ne delajo samo po navodilih, ki jih dajeva. Ko nekdo ugotovi, da zna in zmore napisati besedilo za neko pesem ali ustvariti melodijo, mu to odpira ogromno nekih možnosti, kako to še nadgraditi na drugih področjih. S tem se ne odpirajo le umetnosti in kulturi, ampak tudi srčnosti. Ko sam nekaj narediš in v to vložiš ogromno truda, gledaš drugače na svoje delo in na delo drugih. To se nama zdi izredno dragocena izkušnja.

Tudi ko bodo odrasli, bodo drugače gledali na kulturo, kakor tudi na projektno delo. Saj nenazadnje tu gre za projekt, kjer vsak sodelujoči predstavlja pomemben člen v celotni zgodbi.

Torej lahko rečemo, da je to investicija, ne samo v kulturo, ampak tudi v napredek tega kraja in tudi širše?

Seveda. Predvsem bi radi poudarili tudi, da s tem otroci razvijajo empatičnost in sposobnost poslušanja drug drugega. Učijo se prave komunikacije. Tega žal v današnjem sveti močno primanjkuje pri odraslih. Ko vidiva recimo tudi starejše, ki so že v srednjih šolah in še vedno prihajajo na vaje ter se ob tem zabavajo, nama je jasno, da je to prav stvar.

Ob tem bi še radi izpostavili, da so del te naše zgodbe tudi ostali učitelji in tehnično osebje, ki v zaodrju odigrajo ključno vlogo, pa se tega nikjer ne vidi. Tudi to mladi opazujejo in se na lastne oči prepričajo, kakšne lepe reči lahko naredimo, če med seboj vsi skupaj dobro sodelujemo. Smo kot ena velika družina.

In za konec še zadnje vprašanje. Kdaj bomo prvič v živo gledali novi muzikal z naslovom Tajno društvo PGC?

Seveda. Predstava bo prvič predstavljena publiki aprila. Točnega datuma še nismo določili, vsekakor pa že sedaj vse lepo vabimo, da pridete v Prosvetni dom pogledat, kaj bo pripravila horjulska mladina.

Besedilo in foto: Peter Kavčič