Kot vsako leto smo tudi letos pridno prinesli vsak večjo ali manjšo pest kostanja v vrtec. Lonci za kuhanje so se vidno polnili. Tokrat smo se opogumili in ga veliko tudi spekli. Bolj ko je dišalo po kostanju, več nas je bilo zunaj in mali drobni prstki so spretno tako ali drugače lupili kostanj. Okoli mize je bil vse večji dren, posode s kostanji pa so bile vse bolj prazne. Tudi najmlajši smo kostanj okušali v vseh fazah. Kako zanimivo ga je bilo metati in poslušati glasove ob padanju na mizo in tla. Bilo je prijetno jesensko.

Natalija Obadič