V soboto, 8. novembra 2025, smo se članice Gasilske zveze Horjul odpravile na izobraževalno-družabni izlet. Spoznale smo bogato gasilsko, kulturno in energetsko dediščino Slovenije. Pot nas je vodila od Horjula preko gasilskega muzeja v Prekopi do Šoštanja.
Prvi postanek je bil v Gasilskem muzeju v Prekopi, kjer smo si ogledale bogate zbirke zgodovinskih gasilskih vozov, ročnih brizgaln, uniform ter zaščitne opreme iz različnih obdobij. Posebej nas je navdušil lepo ohranjen požarni red oz. »požarna ordunga« ter številni eksponati, ki pripovedujejo zgodbo več kot stoletne gasilske tradicije. Po ogledu smo se okrepčale s kavo in se odpravile proti Šoštanju.
V Šoštanju smo najprej obiskale Vilo Mayer, enega izmed najpomembnejših objektov šoštanjske kulturne dediščine. Ob vožnji skozi zgodovino mesta smo spoznale vpliv družine Mayer na razvoj kraja ter zanimive zgodbe o življenju in delu takratnih šoštanjskih veljakov. V vili nas je pozdravil podžupan in predsednik Gasilske zveze Šaleške doline, Boris Lambizer, ki nam je predstavil pomen sodelovanja med gasilci v širši regiji.
Sledil je obisk Termoelektrarne Šoštanj, kjer smo članice doživele enega najzanimivejših delov izleta – vzpon na razgledni del, s katerega se odpre pogled na hladilni stolp, elektrarno in celotno Šaleško dolino. Zaposlena v TEŠ sta nam razložila delovanje elektrarne, ki danes deluje predvsem kot toplarna, ter njeno pomembno vlogo pri ogrevanju in energetski oskrbi regije in Slovenije.
Po ogledu elektrarne smo se članice peš povzpele do Pustega gradu in od tam občudovale enega najlepših razgledov na dolino, mesto in jezera, ki so nastala zaradi ugrezanja oz. izkopavanja lignita. Nato nas je pot vodila v gasilski dom PGD Šoštanj, kjer nas je sprejel predsednik PGD Šoštanj Klemen Mežnar. Dobrodošlico nam je prišel zaželet tudi župan Boris Goličnik, ki je poudaril pomen prostovoljnega dela in izjemnega sodelovanja med gasilci ter občino. Članice so spoznale opremo in vozila šoštanjskih gasilcev, med katerimi izstopa gasilska avtolestev – nanjo pa so se nekatere, s kančkom poguma in dobre volje, tudi same povzpele.
Dan smo sklenile z zasluženim Martinovim kosilom, ob katerem ni manjkalo smeha, dobre volje in zanimivih zgodb. Veselo razpoloženje nas je spremljalo vse do Horjula, na avtobusu pa smo soglasno sklenile, da imajo takšna druženja prav posebno vrednost. Zato bo izlet postal tradicionalen – pa čeprav naj bi ženske prinesle dež. Kjerkoli smo se ustavile, so nas bili povsod veseli, zato se bomo z nasmehom vrnile še kdaj!
Nadja Prosen Verbič