Bogdan Marolt, občinski svetnik in eden ključnih členov v tej obnovi, je priznal: ''Pred petimi leti, ko smo s strani ključarjev prejeli informacijo, da je kritina zvonika dotrajana, še več, tudi ostrešje je odslužilo svojemu namenu, nas je objel čuden občutek nemoči, saj tako majhna vas takega zalogaja preprosto ne bo zmogla. Dvakrat smo se prijavili na razpis Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine, kjer pa smo bili neuspešni,saj imajo tam prednost veliki objekti državnega pomena in ostali smo praznih rok. Vendar nismo obupali, nasprotno, naš glas je bil s strani župana Občine Horjul g. Janka Prebila uslišan v letu 2021 in v letošnjem letu je Občina Horjul namenila finančna sredstva v svojem proračunu  v vrednosti dveh tretjin vrednosti investicije.''

Ko so imeli zagotovljen večji del sredstev, so se hitro lotili urejanja vse potrebne dokumentacije, ki je pri takem projektu sploh ni malo, saj je vsak detajl treba uskladiti z Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine, kamor ta cerkev na vrhu hriba tudi sodi.

Dela so zato hitro stekla, v zimskih mesecih so je pripravili les za ostrešje. Pri takšni obnovi seveda ni dober kar vsak les, ampak mora biti takšen, ki je rasel počasi na senčnih in višjih legah. Zato so kupili macesnov les za izdelavo skodel, kjer so specifične zahteve, saj moraj obiti letnice čim bolj goste. Gre torej za les, ki je rasel na visoki nadmorski višini in na senčni legi. Skodle je izdelal Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniku, ki je specializiran za to področje. Ko je še pošteno zeblo, so krojili ostrešje in se veselili prihajajoče pomladi in bolj toplih dni, ko so bila v načrtih že gradbena dela na samem zvoniku.

Gradbeni oder so postavili 4. junija in začeli z obnovitvenimi deli. Od takrat naprej zagnani domačini ob pomoči okoliških mojstrov vse sobote, velikokrat pa tudi dneve med tednom posvetili delu na tej cerkvici.

Ko so konec junija sneli staro in povsem preluknjano in od zoba časa in narave načeto streho zvonika z ogromnim dvigalom, so ugotovili, da tudi fasada zvonika potrebuje osvežitev in bo treba še bolj zavihati rokave. Tako da so poleg strehe, zidarske obnove uredili še fasado, ki bo sedaj krasila cerkev še dolga leta.

Omeniti je treba, da so na vrhu zvonika napravili še novo betonsko ploščo, ki je povezala celoten zvonik in ščiti notranjost zvonika kot požarna plošča. Medtem je v Horjulu, natančneje v Ljubgojni, nastajal nov lesen zvonik izpod spretnih rok mojstra tesarja Boštjana Marolta, ki sicer na Koreni opravlja tudi vlogo ključarja. Čeprav se vsakodnevno pri svojem poklicu srečuje z različnimi zahtevami pri izdelavi ostrešja je priznal, da je bila streha zvonika kar velik izziv. Pri izdelavi načrta si je pomagal z računalnikom. Samo sestavljanje strehe, ki so jo potem odpeljali s posebnim izrednim prevozom in ob spremstvu gasilcev na Koreno, je trajalo več kot dva meseca.

Na deževno soboto, 9. julija, so tako pripeljali novo streho zvonika in prinesli neverjetno navdušenje vsem sodelujočim, saj so vedeli, da so že zelo blizu cilja. Ko so z velikim dvigalom namestili streho zvonika, je bilo slišati vriskanje daleč naokrog tako v horjulsko kot polhograjsko dolino! Kakšno veselje, kakšen ponos! Nova streha zvonika, krita s pravimi macesnovimi skodlami od daleč izgleda kot bi bila zlata in verjemite za krajane Korene je kar zlata. Ker se je bližalo žegnanje in blagoslov opravljenih del, časa seveda ni bilo na pretek in so domačini skupaj z mojstri zavihali rokave, da so vse dokončali in pospravili do nedelje, 17. julija.

Bogdan Marolt je ob blagoslovu zvonika zbranim izrekel iskrena hvala za vso pomoč: ''Zahvala gre najprej vam spoštovani sovaščani, še enkrat smo dokazali, da je v slogi moč, da skupaj zmoremo, da nas skupaj preživet čas bogati in povezuje. Hvala vam, ponosen sem na vas. Uslišani pa smo bili tudi izven vasi in celo Občine. Ko smo vas prosili, da nam priskočite na pomoč po svojih močeh, je bil odziv nad pričakovanji. Veliko vas je darovalo za novo streho zvonika, zato vsem en velik ''bohlonaj'' - Bog vam povrni.''

Ker so nekateri posamezniki nepričakovano prijetno presenetili z višino prispevka v finančni obliki ali kako drugače, so se v odboru za prenovo zvonika odločili, da se jim vsaj simbolno zahvalijo s spominskimi plaketami izdelanimi kar iz skodel zamenjane strehe. Gre za simbolno dejanje, ki bo še dolga leta spominjalo vse prejemnike na to, da so za ta projekt in ta kraj naredili nekaj res izjemnega. Podelili so priznanja za srebrne in zlate botre.

Plakete za srebrne botre so prejeli: podjetje Kovinos, Lončar Rok Perutninarstvo, K1 d.o.o., Metod Dolinar, Andrej Kržišnik, Vidmar Matjaž, Simon Marolt, Simon Čepon in Rok Plestenjak (Kovro) ter Škof Slavko.

Zlate plakete so prejeli: Mirko Marolt (Marolt Beton), Andrej Kozjek (Džine), Miha Jeraj (Dvig), Ivanka in Janez Kržišnik, Orodel, župnik iz Polhovega Gradca Bogdan Oražem, Turistično društvo Briše, Jaka Sečnik in Marko Sečnik, župnik Janez Smrekar in občina Horjul.

Posebno priznanje za izredno požrtvovalnost in neštete ure, ki jih je daroval za ta projekt, je prejel Boštjan Marolt. Ni samo ključar, ampak tudi odličen tesar in krovec, organizator ter vodja, ki se običajno ne želi izpostavljat, vendar ob tej priložnosti ni smel ostati ob strani in je prejel priznanje za častnega botra.

Tako je v tramovje novega zvonika vrezal svoji začetnici z datumom blagoslova, s čemer bodo pričevale našim zanamcem. Tako kot je svoj pečat pustil v stari strehi Jakob Bricelj, ki je bil tudi domačin in je izdelal streho, ki je vse od leta 1884 pa do letos služila svojemu namenu.

Nekaj besed je zbranim namenil tudi horjulski župan Janko Prebil, ki je izpostavil predvsem pomen ohranjanja kulturne dediščine in zavezanost, da se občina razvija ter da projekte, ki ostajajo tudi našim zanamcem vedno z veseljem podpre.

Po končani mašni slovesnosti in blagoslovu je sledilo druženje in pogostitev s pecivom, ki so ga pripravile gospodinje in divjačinskem golažem, za katerega so poskrbeli lovci. Seveda gre velika zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi slovesnosti.

Peter Kavčič, Foto: Peter Kavčič, Bogdan Marolt