Prav v teh dneh mineva 120 let, ko je bil narejen tehnični pregled in izdano dovoljenje za vlakovni promet od Grosuplja do Kočevja, slavnostna otvoritev proge pa je bila 27. septembra 1893. Progo v izmeri 49 kilometrov so delali približno dve leti, zgrajena pa je bila predvsem za potrebe  kočevskega rudnika in prevoz lesa iz kočevskih gozdov. V najboljših letih so prepeljali slabih 200 ton premoga in okoli 140 ton lesa na leto. Obenem je na progi potekal potniški promet, ki pa je v začetku šestdesetih, ko so rekonstruirali cesto od Škofljice do Kočevja, upadel več kot  za polovico. Zato so sredi leta 68 začeli potniški vlaki voziti le še do Velikih Lašč, pozneje le do Dobrepolja in so jih leta 1970  ukinili.

Prva pobuda za ponovno uvedbo potniških vlakov se je pojavila v času naftne krize leta 1983 (par-nepar), ki pa ni bila uresničena.  Proga ima še danes le značaj  tovorne proge, vendar  naj bi po končani prenovi celotne proge ponovno stekel tudi potniški promet. A se je pri prenovi, ki traja že  krepko dlje kot sama gradnja proge, čisto zataknilo. V petih letih je državi uspelo prenoviti  36 od skupno 49 kilometrov proge in zato zapraviti  51 milijonov evrov; za obnovo proge med Ribnico in Kočevjem pa v državnem proračunu ni zagotovljenih sredstev. Denarja naj ne bi bilo niti za tretjo fazo – namestitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev nivojskih prehodov. Za to obnovo bi potrebovali še približno 40 milijonov evrov,  Kočevski župan Prebilič je premierki Bratuškovi predlagal, da bi denar  vzeli iz programa Pokolpje, o čemer naj bi trenutno "mleli" različni pristojni resorji. DA bi bila uvedba potniškega prometa na omenjeni progi prava odločitev, se strinjajo tudi na Slovenskih železnicah. 

Z vožnjo po železniški progi Grosuplje–Kočevje so se župani razvojne osi 3a, to je od Ljubljane do Kolpe, seznanili z dejanskim stanjem na progi ter obenem opozorili na nujnost dokončanja obnove te 120 let stare prometne povezave. Zaradi uničenosti proge so se župani od Ribnice do Kočevja z drezino peljali le 

10 do 20 kilometrov na uro.

Z uvedbo potniškega prometa bi razbremenili državno cesto Kočevje–Ljubljana, ki jo imenujejo tudi cesta smrti. Škofljiški župan Ivan Jordan pravi: »Po ocenah bi vlak na progi Grosuplje–Kočevje redno uporabljalo približno1000 ljudi, ki se vsak dan odpravijo v Ljubljano. To bi bila razbremenitev za cesto.« 

Uporabljeni viri: 

Šilcportal

http://www.e-utrip.si/snd/3475-120-let-elezne-ceste-grosupljekoevje-18932013