Občina Grosuplje s svojimi zelenimi projekti sledi svoji viziji zelene občine s sloganom Grosuplje Goes Green. Morda nekoliko manj izpostavljen, a vseeno pomemben projekt, je tudi »plinifikacija občine Grosuplje«.

Že 5. aprila 2017 so občinski svetnice in svetniki na seji občinskega sveta sprejeli Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina v občini Grosuplje. Ta je predstavljal podlago za vsa nadaljnja prizadevanja v povezavi z gradnjo plinske infrastrukture v naši občini. 9. novembra 2017 sta nato župan dr. Peter Verlič in direktor Javnega podjetja Energetika Ljubljana Samo Lozej podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje izbirne gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema v občini Grosuplje, temu pa je sledila izvedba del po pogodbi do konca leta 2021.

Energetika Ljubljana je tako v letu 2018 pričela z gradnjo plinovodnega omrežja v Grosupljem, in sicer na način, da se sprva priključita največja porabnika v občini, to sta toplotni postaji na Bevkovi cesti in v Sončnih dvorih, ki oskrbujeta večja naselja in nekaj javnih ustanov. Ob sami gradnji trase pa je bila želja zajeti tudi čim večje število individualnih hišnih priključkov (Rožna Dolina, Gasilska cesta, Cesta na Krko, Stranska pot II, Bevkova cesta, Ljubljanska cesta, Kadunčeva cesta, Adamičeva cesta, Pod gozdom cesta II,…).

Novembra lani je nato Energetika Ljubljana že izvedla zaplinitev do sedaj zgrajenega plinovodnega omrežja in začela s tržno distribucijo zemeljskega plina na območju naše občine. Plinovodno omrežje se trenutno napaja iz začasnega skladišča za utekočinjen zemeljski plin. Hkrati se z gradnjo plinovodnega omrežja po Grosupljem in kasneje tudi na območju med Grosupljem in Škofljico, nadaljuje. Temu bo sledila priključitev distribucijskega sistema zemeljskega plina v občini Grosuplje na distribucijski sistem zemeljskega plina v občini Škofljica.

Energetika Ljubljana sicer s svojim plinovodnim omrežjem poleg Mestne občine Ljubljana in občine Škofljica povezuje tudi že občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Log - Dragomer, Ig in Medvode.

So pa distribucijska plinovodna omrežja v Sloveniji prisotna že v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa presega 4.700 km.

Uporaba zemeljskega plina tako med energenti vedno bolj narašča. Je vsestransko uporaben za kuhanje, ogrevanje ali hlajenje prostorov, pripravo tople sanitarne vode in za pogon avtomobilov. Je varen in, kar še posebej radi poudarjamo, prijazen do okolja.

S preklopom na zemeljski plin odjemalci preklopimo na zeleno. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. Z zemeljskim plinom se tako znižajo CO2 emisije in poraba energije ter sočasno izboljša kakovost zraka.

Več o tem: https://www.zemeljski-plin.si/