Ambrozija je znana kot eden izmed najmočnejših alergenov. Pri občutljivih ljudeh lahko povzroči alergijski rinitis ali astmo, nevarne pa so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije in s pelinom. Simptomi so srbečica in tekoči izloček iz nosu, pekoče oči, posledično se pojavi kašelj ter težave pri spanju in dihanju.
Ta rastlina pa je nevarna tudi v kmetijstvu, saj mu prinaša dodatne stroške in gospodarsko škodo. Če se naseli na kmetijska zemljišča, lahko znatno zmanjša pridelek, zmanjšuje kakovost krme in kvari mlečne proizvode. Najdete jo na suhih tleh, kot so cestni robovi, bližina ptičjih krmilnic in tudi na njivah. Posebne težave povzroča pri ekološki pridelavi in pridelavi rastlin, ki pozno pokrijejo tla (npr. buče), pogosto jo najdemo med koruzo. Pelinolistna ambrozija lahko naseli skoraj vse posevke, najdemo jo lahko v sadovnjakih, vinogradih, vzdolž vodotokov, v strniščih in še marsikje drugje.
Ker je alergena, je z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2247) ter Odredbo o ukrepih za zatiranje
škodljivih rastlin (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2010-01-3572) iz rodu Ambrosia že od leta 2010 predpisano obvezno zatiranje ambrozije.
V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih preden ta cveti ali semeni. To velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljavce ali najemnike zemljišč.
Fitosanitarni inšpektor ob prijavi o sumu navzočnosti ambrozije ter prijave o neizvajanju ukrepov imetnika zemljišča glede na ugotovitve ob pregledu seznani s predpisanimi fitosanitarnimi ukrepi in določi rok za njihovo izvedbo. V primeru, da imetnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, je uveden prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru.
Kako prepoznamo ambrozijo?
Ambrozija je enoletnica, kar pomeni, da jeseni njeno steblo sicer odmre, a zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Pelinolistna ambrozija začne vznikati že zgodaj spomladi, cveteti pa začne v sredini julija in cveti do oktobra. Višek cvetenja je v avgustu in začetku septembra, seme pa začne dozorevati avgusta.
Prepoznamo jo po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih, ki spominjajo na liste pelina. Listi so sestavljeni in nazobčani, dolgi pa so 4-10 cm. Na obeh straneh so svetlo zeleni z bledimi žilami ter belimi prileglimi dlačicami na spodnji strani listov. Steblo je pokončno, okroglo in pokrito z dlačicami, lahko ima rdečkaste lise. Lahko zraste do dva metra v višino. Prepoznavna je tudi po dolgih moških socvetjih na vrhu stebla, kjer so cvetovi nanizani v podolgovate vejice oziroma socvetja. Manj opazni so ženski cvetovi, ki rastejo v pazduhah oziroma zalistju stebelnih listov. Da se pelinolistna ambrozija ne bi mešala s pelinom, bodite pozorni na cvetove: socvetje pelina vsebuje moške in ženske cvetove, medtem ko so pri ambroziji ti ločeni. Semena so trdoživa, lahko ostanejo kaljiva tudi trideset in več let zato je pomembno, da ne dopustimo tvorbe semen.
Odstranitev ambrozije potrebna čim prej, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico.
Imetniki zemljišč so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Rastline pelinolistne ambrozije je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen. Lahko se izpuli cela rastlina ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi. Če zatiranje ambrozije poteka s košnjo ali mulčenjem, bo rastlina ponovno pognala in tudi zacvetela, zato morajo imetniki zemljišč opravljati nadaljnja opazovanja vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Cvetočih rastlin in rastlin z razvitimi semeni nikakor ne smemo odlagati na kompost. Ko je ambrozija odstranjena iz zemlje, jo je treba spraviti v vreče in odvreči med mešane odpadke ali jih odpeljati v zbirni center. Ker je rastlina alergena, pri odstranjevanju uporabljamo rokavice, v času cvetenja torej od avgusta do oktobra pa tudi zaščitno masko zaradi nevarnosti hudih alergijskih reakcij na koži in na dihalih ter sluznici.
Škodljiv vpliv ambrozije je mogoče preprečiti le z doslednim odstranjevanjem:
- škodljive rastline je potrebno odstraniti s koreninami vred ali njihov nadzemni del na način, da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;
- priporoča se ročno puljenje, prekopavanje, večkratna košnja ali mulčenje na višino 2 cm pred cvetenjem;
- v senci ali gostem posevku ambrozija oslabi;
- semena so pogosto primešana hrani za ptice, zato priporočamo vsakoleten pregled zemljišč okrog krmilnic.
Več o ambroziji in njenem odstranjevanju si lahko preberete tukaj:
Pripravila:
Maja MARINČEK KANOP
SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja
