Društvo upokojencev Dolenjske Toplice je bilo v mrzlem decembrskem torku organizator pohoda v projektu torkovih pohodov Spoznajmo Dolenjsko, v katerem sodeluje 16 društev. Pohod je potekal po Dolenjskih Toplicah in okolici v objemu neokrnjene narave, ki ponuja nešteto možnosti za šport in rekreacijo, na nas je, da jih izkoristimo, naredimo nekaj zase in si naredimo lep dan, ki ne bo šel v pozabo.
Na startu pohoda se je zbralo 126 ljubiteljev hoje in druženja z željo, da spozna ta del prelepe Dolenjske, sreča in pokramlja s starimi znanci in spozna nove. Po pozdravnem nagovoru župana Jožeta Muhiča, Dušana Kraševca, predsednika društva in moji predstavitvi poti, smo krenili po Poti zdravja ob Sušici , ki je pravi balzam za dušo in telo. Tu je vidno delo bobrov, ponujajo se pogledi do Soteske in Plešivice. Pot smo nadaljevali po Arheološki poti po Cvingerju, nad šolo in mladinskim taborom Mojca. Seznanili smo udeležence z življenjem in delom naših prednikov v času starejše železne dobe, ko so tu imeli gradišče, izkopavali in talili železno rudo in Dolenjsko tako prvič vključili v evropsko prazgodovino. Pot je označena z bronasto situlo, ki ima med najdenimi predmeti izjemno dragocenost. Gomilna grobišča je ob koncu 19-stoletja kopal znani starino kop Jernej Pečnik. Dragocene najdbe hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju. Prišli smo na Sela in obiskali znanega čebelarja Blaža Šerclja, kjer so za nas pripravili prezentacijo in pokušino njihovih proizvodov, ki so v hladnih dneh še kako dobrodošli Nato preko Griča, na Cerovec in Gorico do Zeliščarske kmetije Plavica z prelepim pogledom na cerkev Sv. Marije Pomagaj, ki se dviguje nad vinogradi, tako značilnimi za te kraje. O cerkvi, ki je posebna, je pisal že Janez Vajkard Valvazor l. 1680. Predhodnica te cerkve je kočevarska romarska cerkev. Te kraje so zaznamovali Kočevarji, ki so se tu naselili pred več kot 600 leti, pred drugo svetovno vojno so bili izseljeni, nekaj jih je ostalo in so tu pustili svoje sledi...
Na zeliščarski kmetiji nas je sprejel g. Jože Majes s sodelavci. Ob harmoniki, na katero je zaigral posebej za nas, smo srebali odličen citronk in čaj in poizkusili čemažev namaz ter prisluhnili predstavitvi kmetije na kateri dela vsa družina. Hvala za lep sprejem kot vedno.
Sledil je vzpon na Veliki Rigelj, Pri Branetu Fabijanu spet postanek za malico iz nahrbtnika ob pijači naših vinogradnikov in raznovrstnemu pecivu gospodinj iz Topliške doline, ki vedno pripravijo presenečenja.
Na startu pohoda se je zbralo 126 ljubiteljev hoje in druženja z željo, da spozna ta del prelepe Dolenjske, sreča in pokramlja s starimi znanci in spozna nove. Po pozdravnem nagovoru župana Jožeta Muhiča, Dušana Kraševca, predsednika društva in moji predstavitvi poti, smo krenili po Poti zdravja ob Sušici , ki je pravi balzam za dušo in telo. Tu je vidno delo bobrov, ponujajo se pogledi do Soteske in Plešivice. Pot smo nadaljevali po Arheološki poti po Cvingerju, nad šolo in mladinskim taborom Mojca. Seznanili smo udeležence z življenjem in delom naših prednikov v času starejše železne dobe, ko so tu imeli gradišče, izkopavali in talili železno rudo in Dolenjsko tako prvič vključili v evropsko prazgodovino. Pot je označena z bronasto situlo, ki ima med najdenimi predmeti izjemno dragocenost. Gomilna grobišča je ob koncu 19-stoletja kopal znani starino kop Jernej Pečnik. Dragocene najdbe hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju. Prišli smo na Sela in obiskali znanega čebelarja Blaža Šerclja, kjer so za nas pripravili prezentacijo in pokušino njihovih proizvodov, ki so v hladnih dneh še kako dobrodošli Nato preko Griča, na Cerovec in Gorico do Zeliščarske kmetije Plavica z prelepim pogledom na cerkev Sv. Marije Pomagaj, ki se dviguje nad vinogradi, tako značilnimi za te kraje. O cerkvi, ki je posebna, je pisal že Janez Vajkard Valvazor l. 1680. Predhodnica te cerkve je kočevarska romarska cerkev. Te kraje so zaznamovali Kočevarji, ki so se tu naselili pred več kot 600 leti, pred drugo svetovno vojno so bili izseljeni, nekaj jih je ostalo in so tu pustili svoje sledi...
Na zeliščarski kmetiji nas je sprejel g. Jože Majes s sodelavci. Ob harmoniki, na katero je zaigral posebej za nas, smo srebali odličen citronk in čaj in poizkusili čemažev namaz ter prisluhnili predstavitvi kmetije na kateri dela vsa družina. Hvala za lep sprejem kot vedno.
Sledil je vzpon na Veliki Rigelj, Pri Branetu Fabijanu spet postanek za malico iz nahrbtnika ob pijači naših vinogradnikov in raznovrstnemu pecivu gospodinj iz Topliške doline, ki vedno pripravijo presenečenja.
Podturnški Triglav Pogorelec, z najvišjim vrhom Sedlata Gorica (826 m), je bil v megli, prav tako Ljuben z Makutami in Lubancem...
Pot nas je vodila do cilja v Dolenjskih Toplicah preko Cerovca, Dobrave po evropski pešpoti E-7, ki je istočasno tudi del Poti Levstikove brigade. V Dolenjskih Toplicah in okolici je 18 pohodnih poti, nekaj smo jih vsaj delno spoznavali, po drugih pa na naslednjih pohodih.
V centru Dolenjskih Toplic so imeli pohodniki dve možnosti, lahko so prisluhnili Primožu Primcu razlagi o Dolenjskih Toplicah ali Janiju Kramarju, ob čaju o Termah Krka in njihovi ponudbi ali pa zaplavali v bazenu po ugodni ceni.
Predsedniki udeleženih društev so bili na sestanku v društvenih prostorih enotnega mišljenja, da je projekt vreden pohvale, sprejeli nekaj skupnih odločitev za naprej in zaželeli srečno in varen korak vsem udeležencev pohodov in druženja z željo, da se spet srečamo.
Hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi pohoda s ciljem, da so se pohodniki dobro počutili med nami na tem koščku Dolenjske, ki je majhna, a jo tako malo poznamo in nas vedno znova preseneča.
Elica Pavlič
