Grad Luknja, v pisnih virih prvič omenjen leta 1358, je veljal za enega najbolj utrjenih dolenjskih gradov. Njegovi prvi lastniki so bili gospodje Lukenjski, med njimi tudi znani Erazem Predjamski. Leta 1550 so tedanji lastniki Galli pl. Gallensteini grajsko poznogotsko stolpasto jedro obdali z obzidjem, dvema ogelnima stolpoma in obrambnim jarkom. Zaradi davka na streho je bil grad po prvi svetovni vojni razkrit in prepuščen propadu. V pečini nad gradom so vidni ostanki srednjeveškega zatočišča in vojaške opazovalnice. Turki gradu niso mogli zasesti .
V steni za gradom je plezališče in spominsko obeležje našemu rojaku Andreju Markoviču, odličnemu alpinistu, v njegov spomin smo prižgali svečo. Oblikovali smo dve skupini, ena je po plezalni poti, druga pod gradom prišla do spomenika padle partizanke in nato do brezna Velika Stražica. Pot smo nadaljevali na Suhor, Kuzarjev Kal. Sonček nas je grel, zrli smo v dolino, do Novega mesta, Straže … in se spustili do Prečne. Prijazni župnik nam je odprl vrata mogočne cerkve Sv. Antona Padovanskega, ki je zgrajena s pridnim delom domačinov po načrtih bosanskega arhitekta. Povedal nam je veliko zanimivega o gradnji in opremi cerkve. Preko Temenice smo se odpravili do Gostilne na letališču, kjer smo ob dobri gostinski ponudbi poklepetali in se dobre volje odpravili na svoje domove, napolnjeni z novo energijo in z načrti za ponovna srečanja ...
Pripravila: Elica Pavlič
Foto Božo