Pohoda na »topliški Triglav" se je vročega julijskega dne udeležilo 25 pohodnikov. Štirje so krenili iz Podturna, ostali pa od polharskega doma na Pogorelcu, kjer je bila včasih kočevarska vas. Polharski dom je bil ta dan odprt za nas pohodnike, Cveto Zupančič nam je gostoljubno pripravil dobrodošlico. Ostali bi kar tam, tako prijetna temperatura in narava sta se nam ponujali, a prišli smo hodit in radi bi uživali v pogledu, ki se ponuja z vrha, z vzletišča jadralnih padalcev, po bližnji in daljni okolici vse do Alp. Zavetišče Kanja nudi streho v slabem vremenu, saj je Pogorelec zelo obiskan, tudi pohodi ob polni luni se vrstijo že deveto leto. Na vrh vodi nešteto poti, izbrali smo si kar malo težjo, ki spominja na sredogorje, na vrhu počivali in uživali, potem se vrnili po drugi poti do doma, kjer smo imeli daljši postanek z malico in druženjem. V imenu vseh udeležencev hvala Cvetu Zupančiču! Ogledali smo si dom, v bližini je polharska pot, ki ponuja številne zanimivosti. Naj omenim habitat polha, koliševke ... V koči je možno prenočiti, imajo tudi rastočo knjigo, muzej pa še marsikaj bi se našlo, kar je vredno ogleda. Sledil je povratek do Podturna, kar veliko nas je odšlo peš pod vodstvom našega Staneta Šenice, ki pozna vsako stezico in nas je varno pripeljal v dolino.
Zaradi lepote kočevskih gozdov, zanimivosti kraškega sveta, ostankov gradu Rožek, številnih poti, vzletišča, pogledov v dolino, polharskega doma, predvsem pa zaradi hoje v tem čudovitem svetu, v svetu medveda, ki ga nismo srečali, v dobri družbi prijateljev, ljubiteljev hoje in druženja se bomo vedno radi vračali na ta čudoviti konec - na Pogorelec.
ELICA PAVLIČ

foto: DUŠAN KRAŠEVEC, ELICA PAVLIČ