»Krizanteme prav zdaj najlepše cvetijo, zato na dan spomina na mrtve z njimi okrasimo grobove in spomenike. Na grobovih sorodnikov, borcev in drugih pomembnih mož in žena pa prižgemo tudi lučke in tako povemo, da se še vedno s hvaležnostjo spominjamo njihovih dobrih in pogumnih dejanj,« je na žalni svečanosti pred praznikom povedal Tit Ćatović, učenec domače šole. Pa ne samo on, na slovesnosti so sodelovali še Patrik in Rebeka Höfferle s pesmico Deklica in mamica ter Barbara Bučar, ki je prebrala odlomek o smrti domačina - Podturnčana Andreja Samide–Endeja. S pesmimi je slovesnost popestril pevski zbor osnovne šole pod vodstvom učitelja Roberta Kohka, vse skupaj pa je vodila učiteljica Marija Andrejčič. Na slovesnosti sta z recitacijama sodelovala še člana Veselega teatra Dušan Luthar in Drago Primc.

Med slovesnostjo je k spomeniku cvetje položil župan Jože Muhič, govornik pa je bil predsednik krajevnega združenja borcev za vrednote NOB Avgust Bradač, ki je med drugim povedal: »V kamen vklesan spomin je namenjen predvsem nam, ki smo rojeni po vojni. Nam, ki ne moremo črpati nauka iz lastnih izkušenj, temveč iz zgodovinskih učbenikov in ustnega izročila, ki pa počasi izginja. Nauk, katerega univerzalnost daleč presega politične interese. Obdobja krize so se v preteklosti prevečkrat izkazala kot priročna priložnost za suspenz demokratičnih, civilizacijskih pridobitev in krvavo reševanje tlečih konfliktov v družbi. Borke in borci so v težkih časih premogli pogum in sledili svojemu občutku za prav. S tem so nam vsem izborili temeljne vrednote, kot so svoboda, dostojanstvo, človekove pravice, ki so se nam še do pred kratkim zdele samoumevne. Danes pa se vedno bolj kaže, da kriza, v kateri se je znašel svet, znova ogroža te vrednote, četudi ne pokajo puške pri nas in ljudje ne umirajo v taboriščih. Vsakokrat, ko pogledamo spomenik, pred katerim stojimo danes, ali kateri koli, saj jih je veliko po naši Sloveniji, se moramo spomniti, zakaj so se borili oni, in se zavedati, kakšna naloga je pred nami. Če tega ne bomo znali ali zmogli, so zaman vse človeške žrtve in vsi spomeniki sveta. Pozabimo na medsebojna strankarska nasprotja in naj prevlada razum malega človeka.«

S svečanosti so ljudje odhajali s prijetnimi občutki, saj je lepo izzvenela z nastopom učencev in njihovih mentorjev ter članov Veselega teatra. Hvala vsem sodelujočim.

HELENA MIŠA KULOVEC, Krajevno združenje borcev za vrednote NOB