“V Jugoslaviji niti nismo rojeni vsi člani benda. Najmlajši, Tomi, je rojen 96-tega. Pri albumu ne gre za obujanje neke jugonostalgije ali vpletanje bivših režimov. Gre za to, kje in kdaj smo rojeni in kje smo zdaj. Mi osebno in mladina nasploh. Kako smo si predstavljali življenje in kaj dejansko imamo od tega. Kako smo se razvili,” naslov albuma pojasnjuje Krt. Doda, da je ostale člane v takšen naslov moral šele prepričati, sprva mu niso sledili. “Ampak gre za izraz, za statement!”

Stara šula, ki jo poleg Krta sestavljajo še kitarist Tomaž Zupančič-Tomi, basist Gregor Fabijan-Febo in bobnar Rok Primec-Roki, na albumu vztraja v “preverjeni formi garažno slečenega rock’n’rolla, napahanega s sveto jezo punkovske zajedljivosti”, je med ostalim izdelek pospremil glasbeni portal Rockline, naklonjeno kritiko pa sklenil s popotnico: “Zdaj pa le strumno na odre!”

Krt vendarle poudarja, da glasbo dela zato, da podaja svoje občutke. “Da bi jih prav posebaj vsakomur predstavljal, včasih niti nimam potrebe. Govorim seveda zase, ostali trije silno radi nastopajo, meni pa to ni nujno, meni je všeč album. Tudi kot dokument časa.” Po premisleku doda, da je nemara zgolj trenutno v takšnem stanju, ko je že nekoliko naveličan koncertiranja. “Saj tudi sam rad igram, neverjetno pa me moti neodzivnost.  Ljudje koncerte jemljejo za mašilo. Danes je tako ali tako vse na ta način; tako imenovana elevator music. Da ja ne bi koga kaj preveč vznemirilo. Jaz pa hočem, da album pusti občutke! Magari slabe! Če ne, nima smisla!”   

 
"Rabil sem poriv, brco"

Album, ki ga je založila ŠKD Pankkura, prinaša deset pesmi; z izjemo dveh so vse v slovenskem jeziku, kar je glede na žanr v našem prostoru prej izjema kot pravilo. “Želel sem si, da bi bil cel album v slovenščini. Čeprav smo res vajeni tega žanra v angleškem jeziku, sem prepričan, da se materni jezik publike bolj dotakne. Dotaknila se bo soseda in sosede, ne gre za to, da bi našo glasbo 'pa nekdo zunaj slišal'. Okrog tega mi je nenazadnje vseeno.”

Material so fantje v živo v prostorih Festivala Novo mesto posneli  pod produkcijsko taktirko Mihe Arnuša-Arnija. “Zanimivo je, da so bili vsi komadi narejeni še preden sem imel spisana besedila; instrumentalne oblike so bile uokvirjene, posnete, tekstov še ni bilo. Ja, rabil sem nek poriv, brco,” prizna Krt in smeje doda, da ga je bend stalno opominjal. “Predvsem Febo. Recimo, ker po posneti glasbi dolgo ni bilo besedil, me je znal poklicati in vprašal, če lahko on napiše tekst. Ja, napiši, sem rekel. Pa me je klical čez pet minut z vprašanjem, kako naj bo naslov. Kaj vem?! Če bi vedel, bi ga napisal sam!”

Očitno je bil potreben čas, da je dozorelo, čeprav je bilo na koncu skončano v pol ure, priznava avtor besedil. Kritičnih, osebno izpovednih, provokativnih. “Zadovoljni smo. Mogoče čez leto dni ne bomo več, ne vem, zdaj smo. Je izdelek, ki je v celoti naš, še dizajn je Tomijevo delo.” Stara šula že snuje material za novi album, ki naj bi zašel bolj v blues vode. “Tako se trenutno počutimo. Preigravamo tako imenovani dirty blues. Želimo vključiti čim več čustev. Pozitivnih kot negativnih. Radi smo v štali pri Primčevih na Selih. Tam imamo svoj kreativen prostor. Tam smo samozadostni."