V vročem junijskem dnevu je 14 pohodnikov osvojilo Sveti Peter (Kočevsko goro), visok 888 metrov, v Suhi krajini. Predstavlja obrobje Kočevskega roga in je deloma pokrit z mešanim gozdom, na vrhu je posekan in ponuja lep razgled na dolino Krke z Žužemberkom, ostalimi kraji, Kumom …

Pohod smo začeli v Podhosti. Z izjemo končnega vzpona je to lahkoten pohod, ki poteka po uhojeni in označeni gozdni stezi, v senci mešanega gozda, kjer prevladuje bukev, deloma pa po gozdnih cestah, kar nekaj jih je sestavni del evropske pešpoti E-7 - to je pot, ki se pri nas začne na meji z Italijo in poteka prek Tolmina, Vrhnike, po dolini Krke do Krškega in Bistrice ob Sotli. Na vrhu nas je razveselila konstrukcija novega doma, ki jo postavljajo prizadevni člani planinske skupine z Dvora na pogorišču starega zavetišča, ki nam je že neštetokrat nudilo zavetje v različnih vremenskih pogojih. Nekateri so se kot vedno povzpeli na razgledni stolp, si ogledali razvaline Sv. Petra, prisluhnili Miranovi anekdoti o velikanih in njihovih kamnitih stopinjah. Tako prijetna temperatura in vzdušje, ki smo ga ustvarili udeleženci, bi nas še kar zadržala v tej prelepi naravi. Vrnili smo se v Podhosto po isti poti, naredili nekaj zase, saj gibanje v prijetni senci čudovitega gozda, v pravi družbi, nagrajeno z lepim razgledom očara prav vsakega, le odločiti se je treba, obuti pohodne čevlje, vzeti palice in ostalo, kar sodi zraven, ter uživati v naravi, ki je lepa vedno, tako v snegu, dežju in soncu!

ELICA PAVLIČ

Foto: BOŽO KODRIČ