Cilj našega pohoda drugi torek v septembru je bila 547 metrov visoka planota nad Semičem – Smuk, ki ga je osvojilo 41 pohodnikov. Pešačili smo iz Rožnega Dola, prek Pribišja, nato po gozdni cesti na vrh.

Smuk predstavlja za rekreativne športnike, lovce, jadralne padalce in vse ljubitelje narave priložnost za sprostitev in uživanje ob pogledu na sončno Belo krajino vse do Mirne gore in Kleka na Hrvaškem. Lovski dom, ki stoji ob hrastu, katerega krošnja meri 350 cm, je bil za nas odprt. Ob kavici se je razvil sproščen klepet o lepotah narave, naslednjih druženjih in še čem. Pogled je uhajal na cerkev sv. Lovrenca, pred katero smo se nastavili objektivu našega Mirana Jenka iz Boršta in se ovekovečili za spomin na prekrasen lep sončen dan. Na povratku smo se zazrli v ruševine graščine Smuk, sodeč po ohranjenih razvalinah in arhitekturnih členih je bil grad pozidan v renesančni dobi po letu 1550. Pričarali smo si čas krutih graščakov, tlačani so jim morali tlakovati pot do graščine. Lastniki so se menjali, posebej zanimivo je leto 1846, ko je grad prešel v posest Martina Kuralta, proti kateremu je bil uperjen zadnji kmečki upor na Slovenskem.
Bine Gorše, član Društva polharjev Semič, nas je popeljal do koče polharjev, nam predstavil društvo in povabil na Noč polharjev, ki bo v oktobru. Na cvetočih travnikih je kar nekaj zdravilnih rastlin, ko je sporiš, o njegovih zdravilnih učinkih nam je kar nekaj povedala poznavalka Anica Fink. Vrnili smo se na izhodišče, v Rožni Dol, nekateri prek Pribišja, drugi v smeri Potokov do regionalne ceste in do ekološke kmetije in ribogojnice Mlinar – Plut, kjer nam je postanek z malico zelo prijal. Postrvi so bile odlične in ostalo tudi.
Smuk smo v organizaciji društva obiskali prvič, zadnjič pa gotovo ne, saj je tudi to eden izmed prelepih predelov Slovenije.

ELICA PAVLIČ, DU Dolenjske Toplice 

Foto: MIRAN IZ BORŠTA