Na Boč smo se odpravili z dvotedensko zamudo; zakaj bi hodili v hribe ob slabem, ko pa je ob lepem vremenu mnogo lepše. Boč je z 979 m visok prečudovit vrh nad Poljčanami, njegov greben se podaljša vse do Donačke gore 882 m nad morjem. Še posebno se ga je vredno ogledati, če je lepo vreme in čisto ozračje. Ob našem obisku je bilo tako. Odpeljali smo se proti Zg. Poljčanam in avtomobile pustili v senci krošenj bukovega gozda. Vzdušje je bilo prešerno, saj smo vedeli, da bomo kljub močnemu soncu ves čas hodili v senci. Dobrih 700 višinskih metrov nas je čakalo do vrha, a kaveljci, kakršni smo, nismo imeli problemov. Na vrhu nas je čakal sloki razgledni stolp. Priznam, da smo bili vzhičeni nad lepoto, ki nam jo je nudil razgled proti Pohorju, Kumu, vse do Sljemena na Hrvaškem. Spust proti koči je bil hiter, saj nas je čakala zaslužena malica. Eni so izkoristili čas za ogled cerkvice, drugi pa smo obujali spomine in se že videli na naslednji turi. Po povratku smo se na povabilo naše Andreje radi ustavili na Bizeljskem, kjer sta nam z možem predstavila turistični objekt z zanimivo repnico. Kako dobro se nam je prilegel kozarec traminca pod oboki izkopane mivke! Še enkrat vama hvala pa še kdaj drugič!

Pripravil: Marjan Markovič