Na 15. redni seji občinskega sveta naše občine sem izpadel že malo siten, ker sem hotel (že pod točko vprašanja svetnikov) prebrati obvestilo, ki je bilo objavljeno en dan prej v Dnevniku in je govorilo o javni predstavitvi protipoplavnih ukrepov na jugozahodnem delu Ljubljane in v naši občini. Pozval sem vse prisotne, da moramo biti pozorni na take razprave, ker se nevarnosti izgradnje zadrževalnikov v naši občini še nismo čisto izognili. Po mojem vztrajanju sem obvestilo prebral, nato pa sem dobil zagotovilo, da se to na našo občino ne nanaša. Prispevek v Delu 8. 10. 2016 na strani Ljubljane pa je potrdil, da sem imel še kako prav, da moramo biti še kako pozorni, da si ne bomo v bližji prihodnosti nakopali na glavo tako nam »zaželjene« zadrževalnike. Kar direktorica državnega urada za upravljanje z vodami ga. Suzana Stražar je na javni predstavitvi pred menda polno dvorano nekdanje viške občine (a brez nas verjetno) predstavila 41 mio evrov vreden projekt protipoplavne ureditve, ki bo zaradi prošnje naše občine narejen v dveh delih in največ iz evropskih sredstev. Kakšno prošnjo smo poslali – o tem nič ne vem, čeprav sem že peti mandat prisoten na vseh sejah občinskega sveta.

Kar precej je obljubljeno, da se bo naredilo na področju naših rek v naši občini, najbolj zanimivo pa je tole; velestrokovnjak Rok Fazarinc trdi, da brez izgradnje suhega zadrževalnika na Dobrovi predvideni ukrepi ne bodo učinkoviti. So menda sicer nujni, a nezadostni. Zato je planirano, da se v drugi fazi pridobi do leta 2020 gradbeno dovoljenje, v letu 2021 gradnja in v letu 2023 predaja zadrževalnika Razori v uporabo. Vse brez nas in kljub obljubam, da bodo zadrževalniki zgrajeni pozneje, če drugi ukrepi ne bodo zadostovali. Ali bomo res vse to mirno gledali, da nam bodo pregradili našo lepo deželo, jo neusmiljeno poplavljali in dokončno uničili? Namesto da bi uredili vodotoke tako, da bo voda nemoteno odtekala v Savo, so bili ti do skrajnosti pozidani, sedaj pa naj Dobrovčani rešujejo nesposobnost krajinske urbanizacije in pohlep kapitala v Ljubljani. Barje je bilo od nekdaj ustvarjeno za to, da se voda ob velikih padavinah razlije in po nekaj dneh odteče, za zaporami na jezovih pa bo od dobre volje mestnih birokratov odvisno, koliko blata iz polhograjskih Dolomitov nam bo odteklo in kdaj. Kdo bo zagotovil, da bodo več metrov visoki in nekaj kilometrov dolgi nasipi vzdržali, kdo bo zagotovil, da bodo prebivalci naše občine, ki  imajo hiše in premoženje na predvideni poplavni ravnini, res varni pred poplavami, kdo bo redno in pravočasno nadomeščal škodo zaradi poplavljenih površin itd. itd.
Zadnji čas je, da se zberemo in obvestimo tudi pristojne Evropske komisije, kako se bo z njihovim denarjem uničila naša zemlja. Naj gospoda ob rekah, ki pritečejo v Ljubljano in ne morejo nemoteno naprej v Savo, na svojem področju zgradi betonske zidove, ki ne bodo dopuščali razlitja, saj so tam reke omejene, Dobrovčani nismo krivi za to! Mi smo to zemljo čuvali za naše rodove in je zato ves čas skrbno obdelana in tudi prebivalci glavnega mesta znajo to ceniti in to deželo z veseljem uporabljajo tudi za svojo rekreacijo in dihajo neonesnažen zrak, če bo pa teren zamočvirjen, tega ne bo več. Na eni strani poplavljanje občine, na drugi strani obremenjevanje občine z novimi daljnovodi, da bodo tajkuni lahko nemoteno prodajali elektriko iz Ukrajine v Italijo, vkop kablov pa je predrag, ker potem ne bi bilo dobičkov – tega je preveč. V grdih rdečih časih sem precej prispeval, da nam niso pozidali najboljših zemljišč  na Dobrovi in sem uspel. Sedaj pa imamo menda demokracijo in upam, da bomo spet uspeli dokazati, da smo najprej ljudje in šele nato dobički.

Anton Potočnik, Dobrova