9. delavnico Zdravje na vsakem koraku, ki je potekala 7. januarja v prostoru Osnovne šole Dobrova, je pripravil in vodil kuharski mojster Jakob Polajžer. Prikazal je pripravo okusnega zimskega jedilnika s fižolovo kremno juho s slanino, govejimi medaljoni s pirejem iz zelene in proseno kašo s suhim sadjem ter jabolki za posladek. Med pripravo jedi je zbranim izdal nekaj kuharskih skrivnosti, in sicer, da je zeleno priporočljivo kuhati v vodi in mleku, da je za mariniranje priporočljiva uporaba grobe morske soli, naj medaljone sprva na hitro popečemo na vročem ognju, nato pa jih dušimo v omaki, naj sladicam s proseno kašo dodamo jogurt, ki kašo razpusti in sladici da obliko. Kuhar Jaka tudi tokrat ni pošteno začinil le jedi, pač pa s svojimi šalami in imitacijami znanih osebnosti nasmejal tudi udeležence delavnice.

10. delavnico, ki je potekala 14. januarja, je oblikoval Tomaž Stanovnik, soustanovitelj Zakonskega in družinskega centra Midva ter mož, oče in družinski terapevt. Spregovoril je o anatomiji partnerskega odnosa, preko katere so zbrani lahko spoznali, kako in na kakšen način ga graditi. Sprva so se sprehodili skozi faze odnosa. Predavatelj je ves čas poudarjal pomembnost pogovora med partnerjema. Omenil je vlogi moškega, ki daje strukturo in varnost domu, in ženske, ki ves čas drži termometer ter opozarja na klimo v družini in zvezi. Zbrani so se seznanili z različnimi lastnostmi obeh spolov in pokukali tudi na področje spolnosti, ki ga spola že zaradi svoje narave doživljata in dojemata drugače. Tako moškim kot ženskam je dal nekaj koristnih nasvetov za boljše in prijetnejše sobivanje, kot na primer, naj se v partnerskih odnosih poslušajo, naj opazijo eden drugega, saj bodo le tako srečno in skupaj korakali skozi življenje.

Predzadnja delavnica Zdravje na vsakem koraku je zbrane seznanila z malimi nadlogami, ki lahko povzročijo velike skrbi – s klopi. Predavateljica Ida Lah je uvodoma predstavila pomen klopov v naravi. Opozorila je, da so aktivni od pomladi do jeseni, najdemo pa jih lahko vsepovsod – v travi, grmovju in podrasti vlažnih mešanih gozdov. Precej časa je namenila opisu bakterije borelije, s katero je po njenih besedah okuženih kar 90 odstotkov klopov in jo prenašajo ščitasti klopi, poleg teh pa tudi nekatere vrste komarjev, bolh in pršic. Dotaknila se je območij razširjenosti te okužbe in opomnila, da celotna Slovenija sodi med ozemlja z visoko stopnjo okuženosti. Spregovorila je še o vrstah borelij in simptomih, prav tako je povzela glavne simptome klopnega meningoencefalitisa. Kot prve znake slednjega je izpostavila gripi in kasneje meningitisu podobne znake, ki se pojavijo od 7 do 14 dni po okužbi. Nazadnje je predstavila še načine zdravljenj, zaščite in preventivni način zavarovanja pred klopnimi boleznimi – shemo cepljenj.

Nadja Prosen Verbič
Foto: npv