V letu vere, ki se je konec septembra izteklo, so kristjani v molitvi poseben pomen in težo dajali novim duhovniškim, redovniškim in misijonarskim poklicem, ki jih Cerkev v zadnjih letih še posebej potrebuje. V župniji Polhov Gradec je molitev obrodila sadove. Prav v tem letu se je, poleg mnogih drugih velikih dogodkov, še posebej veselila treh. V začetku leta vere je misijonski križ prevzel Blaž Krmelj in za nekaj let odšel na Madagaskar, v juliju je novo mašo pel Branko Setnikar, ob samem zaključku pastoralnega leta pa je svoje večne zaobljube izrekla sestra Urška Bokal.

Povsem mirna in vedrega obraza je tistikrat Urška Bokal v spremstvu sosester in frančiškovih bratov stopila skozi vrata župnijske cerkve, mimo svojih domačih in sofaranov, proti oltarju, kjer je iz preprosto, a lepo okrašenega sedeža sprva le spremljala potek svete maše. Pozorno je poslušala lepo petje otroškega pevskega zbora Višajčki in mešanega pevskega zbora Gregor Rihar, ki je z izborom pesmi, primernim priložnosti, nagovoril ne le Urško, temveč tudi marsikoga izmed navzočih in s tem slovesnosti dal poseben pečat. Zbrano je vsrkavala besede, ki so jih ji v popotnico namenili govorniki. "Hrepenenje človekovega srca je pregloboko, da bi ga mogla zapolniti zgolj človeška ljubezen, to zmore le božja ljubezen," je bilo eno od najglobljih sporočil. Odločitev o življenju v tej in od te božje ljubezni za ves čas življenja, ki je v Urški zorela že leta, je pred zbranim občestvom odločno potrdila z besedami "Hočem!" in "Tukaj sem, ker si me poklical, da služim tvojemu imenu". Legla je pred oltar ter svoje mlado življenje, svoje srce, telo in dušo na simbolni način za vedno izročila svojemu nebeškemu ženinu Jezusu Kristusu. Po obredu in izrečeni večni zaobljubi si je nadela blagoslovljen prstan ter se pridružila redu Manjših sester sv. Frančiška, ki v čistosti, uboštvu in pokorščini svoje posvečeno življenje živijo in delujejo po zgledu svetega Frančiška Asiškega.

V podobi svatbe se je, po izrečenih čestitkah vseh navzočih na slovesnosti, slavje nadaljevalo pod velikim šotorom na župnijskem vrtu. Veselje ob pomembnem dogodku, s katerim je župnija Polhov Gradec zaključila bogato in plodno leto vere, nista mogla skaliti ne dež ne mraz, ki sta tistikrat pošteno pritisnila. Trajalo je še ves popoldan in bo, vsaj pri nekaterih, trajalo še vse življenje.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv in J. M.