Petek zvečer. Kar naenkrat nastane tišina. Pospravljamo klopi izpod šotora in čudim se nad mirno praznino, ki je nastala na župnijskem vrtu. Nihče več ne vriska ali teka naokrog in čeprav nam ta mir po živahnem tednu prija, je težko zapustiti utrip oratorija. Opazujem soanimatorje in preseneča me, kako kljub utrujenosti vsi žarimo. Morda zato, ker nam je župnik naročil pico? Verjetno zaradi nečesa še lepšega …
Žarimo, kot nas nagovarja letošnje oratorijsko geslo: »Ne boj se, zasveti!«. Po zgledu junaka, blaženega Lojzeta Grozdeta, smo otrokom poskušali približati ljubezen do bližnjega in Boga ter darovanje za druge. Slednje lepo ponazarja naša oratorijska ekipa: prostovoljci so darovali težko pričakovan čas počitnic in dopusta, svoje talente, trud in energijo, pa tudi živce.
Sadovi tega darovanja so se vračali v veselju otrok. S pomočjo 35 animatorjev in številnih prostovoljcev smo predzadnji teden avgusta polepšali kar 112 udeležencem. Te male razigrane glavice verjetno ne opazijo, kolikokrat jih skrbno preštevamo ter preverjamo, da so vsi na varnem in se zabavajo. Ne razmišljajo, koliko organizacije in skrbi nas spremlja ter da smo se za ta teden pridno pripravljali že celo poletje. Gotovo pa začutijo vezi, ki smo jih med seboj stkali med poletnim sestankovanjem, posebej na intenzivnih pripravah na Zaplani vikend pred oratorijem in pa ob večernem igranju odbojke. Naša skupina zelenih majic združuje najrazličnejše mladostnike z bogatimi idejami, ki so obarvale naš oratorij.
Animatorji smo po skupinah pripravili kateheze, zanimive igre in pester nabor delavnic: otroci so obiskali kmetijo in pomagali pri kmečkih opravilih, se učili peke kruha po receptu izkušenih gospodinj, preizkušali svoje sposobnosti na športni delavnici in preživetju v naravi, ustvarjali origamije in zapestnice, žgali v les, snemali filme ter napenjali možgančke v sobi pobega in pri lovu na zaklad. Osvežili smo se z vodnimi igrami in na tradicionalnem dnevu v Termah Briše, na deževen dan pa smo pripravili zabaven šov v Kulturnem domu Jakoba Trobca.
Ob vsej organizaciji sem spoznala, koliko čudovitih ljudi nas spremlja v ozadju: kuharice za animatorje na intenzivnih pripravah in za otroke cel oratorijski teden, starši, ki so nam priskrbeli malico, vsi pomočniki za postavljanje šotora, tiskanje majic, vodenje delavnic kmetije in peke kruha, animacijo s kajaki in pripravo burgerjev na Brišah, urejanje spletne strani, pospravljanje in košnjo trave, kuhanje kave za utrujene animatorje, deljenje nasvetov in še mnogo več. Vsak od teh dobrih ljudi je bil nepogrešljiv.
Otroci morda ne opazijo vsega dogajanja v ozadju, vendar se naši darovi odsevajo na njihovih nasmejanih obrazkih. V njihovih očeh nismo samo animatorji ali prostovoljci – smo prijatelji in vzorniki, ki jim lahko zaupajo. Še enkrat velika hvala vsem sodelujočim in seveda tudi udeležencem, ki ste ustvarili nepozaben teden! Samo da obujam spomine ob pisanju tega članka, pa se mi že stoži po zeleni animatorski majici. Se vidimo naslednje leto!

Neli Dolinar