Po uvodnih besedah župana Jureta Dolinarja in urednice sledi članek Petre Leben Seljak in dr. Alojza Demšarja, ki sta predstavila kmetije v črnovrškem območju. Posamezne kmetije so navedene s hišnimi imeni. Članek sloni na pisnih zgodovinskih virih, saj podatke črpa iz katastrov in urbarjev. V članku izvemo, komu so bile kmetije podložne, kdo je bil lastnik kmetije, kdo so bili gospodarji, kakšna hišna imena so kmetije imele v preteklosti, kakšen je bil njihov donos in kako so kmetije nastajale. Članek je dopolnitev popisa kmetij s Sela in Setnice istih avtorjev, ki je bil objavljen v četrti številki Domačih krajev. Ajda Kozjek je prispevala zanimiv članek, v katerem so objavljene starejše razglednice z motivom Polhovega Gradca. V komentarju izvemo, kako se je kraj širil in katere krajevne posebnosti so želeli poudariti na razglednicah.

Dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik v Narodni galeriji in nekdanji direktor v letih 1991–2005, je v članku z naslovom Rihard Jakopič in Matija Jama v Stranski vasi raziskal krajinske motive na slikah, ki so nastale na območju Stranske vasi med letoma 1898 in 1905. Dr. Smrekar ugotavlja, da moramo kot točko slovenske impresionistične krajine vključiti tudi Stransko vas. Ta s tem člankom postaja strokovno utemeljen kraj v razvoju slovenskega impresionizma. Razprava je zato dragocena.

Frančiška Oražem razpravlja o oltarni opremi v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu, ki ima posebno mesto v domači kulturni krajini. Za spretno opravljeno prenovo oltarjev in prižnice je delavnica Restavratorstvo Kavčič iz Šentjošta za leto 2019 prejelo stanovsko priznanje Mirka Šubica. Sledijo članki, namenjeni osvetlitvi posameznih osebnosti. Dr. Nada Praprotnik je vsestransko raziskala strokovno delovanje botanika Toneta Wraberja. Bibliografija, povezana s Polhovim Gradcem, kjer je zadnja leta dr. Wraber živel, je še posebej dragocen razdelek v tem članku. A Polhov Gradec se ponaša še z manj znanim dejstvom, to je tudi rojstni kraj prvega slovenskega pravnika Martina Pegiusa. Nekaj drobcev iz njegovega življenja iz različnih virov opisuje Milka Bokal. Simon Purger nadaljuje z opisi domače stavbne dediščine. V opisu Koširjeve kašče v Suhem Dolu izvemo, da je to bila prva zidana stavba v Suhem Dolu. Matevž Košir, ki zanjo skrbi, v njej hrani staro etnografsko orodje. Na Planini nad Horjulom pa je Marinčeva kašča, ki je prav tako polna predmetov, povezanih z nekdanjim kmečkim življenjem. Zavzeto jih zbira Janez Cankar. Razstavljene so tudi arheološke najdbe, ki naj bi bile iz prazgodovinskega obdobja. Tudi na Podrebri pri Polhovem Gradcu je stavbna znamenitost, delno kamnita in delno lesena hiša s hišnim imenom Pri Gregurju. Opisuje jo dr. Pavle Košorok. To je rojstna hiša njegovega deda Franceta Vodnika, rezbarja, kiparja in restavratorja.

V nadaljevanju so članki, vezani na sodobnost. Tak je razširjeni pogovor dr. Barbare Ivančič Kutin z nekdanjo patronažno sestro Sonjo Jankovec. Članek je poln socioloških, antropoloških in etnoloških dejstev, ki razkrivajo zahtevno poklicno delo zdravstvenega delavca. A človek se ne veže samo na človeka, tudi z živaljo se lahko spoprijatelji. To dokazuje članek Primoža Bizjana, ki je udomačil dva sovja mladiča.

V nadaljevanju objavljamo novejše dokumentarne članke, ki zadevajo našo občino. Gašper Tominc je iz Našega časopisa v kroniki povzel glavne dogodke iz let 2020 in 2021. Slikovna priloga uvaja športne uspehe, ki jih naši kraji še niso doživeli – zlate kolajne Urše Bogataj z Briš pri Polhovem Gradcu. Posebno zdravljico ji je posvetil Izidor Rejc, minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi. V gospodarskem delu fotografije spominjajo, kako ozka je bila cesta z Belice do Hrastenic. Obnova ceste v Mali vodi je pa prav tako pričakovana pridobitev. Naslovnica, ki jo je oblikoval Vili Koprivec, prikazuje traktorje ob blagoslovu 27. junija 2021 ob cerkvi v Črnem Vrhu.

Zbornik bo moč dobiti v Polhograjski graščini in na občini. Upajmo, da se bo s skupnimi močmi in morebitnimi novimi sodelavci domoznansko delo nadaljevalo.

Milka Bokal