V letu 2018 je Gorenjski muzej v Kranju izdal knjigo z naslovom Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl. Vsebina se nanaša na rodbino Khisl, ki je v prvi četrtini 16. stoletja z Janezom Khislom začela na Kranjskem svoj gospodarski vzpon. Velika podpornica protestantizma je pustila svoj pečat tudi v Polhovem Gradcu. V podružnični cerkvi sv. Elizabete so namreč pokopani baron Jurij Khisl, sin Janeza Khisla, njegova žena Katarina in dva fantiča. Vse osebe so poleg hčere Ane Marije naslikane na nagrobni sliki (olje na platnu) z rezljanim lesenim okvirom. 

Slika je že pred leti pritegnila pozornost strokovnjakov. O njej je pisal Marijan Slabe, ki je sliko ocenil kot edini pri nas ohranjeni leseni nagrobnik iz omenjenega časa. Priznan strokovni opis pa je slika, katere avtor ni znan, dobila lani (2018) v prej omenjeni knjigi. Posnetek se z različnih stališč ponovi trikrat. Večji je dodan opisu Jurijeve rodbine, pomanjšan pod njo pa vključuje tudi vsa spremljajoča besedila v nemščini. V razdelku Katalog razstavljenega gradiva se objava ponovi; dodan ji je natančen opis motiva izpod peresa Gašperja Peternela. Obiskovalce pogosto zanima vsebina z velikimi črkami napisanih besedil. Prevod povzemamo po polhograjski domoznanski literaturi (Marijan Slabe, Danijel Kaštrun): »Vem, da moj Odrešenik živi in poslednji dan bom vstal iz zemlje: in spet obdan s kožo in v svojem mesu bom videl svojega Boga. Jaz sam ga bom videl in moje oči ga bodo gledale in ne drugi.« (Jobova knjiga) Nižje: »Ta je, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« Pod sliko je napis: »Tukaj ležita pokopana Ivan Krištof in Krištof Viljem, sinčka barona Khisla, deželnega oskrbnika in poglavarja itd. in njegove zakonske žene Katarine /…/, katerih prvi je 8 dni po prazniku nedolžnih otročičev l. 1593, drugi 17. avgusta tudi leta 1593 v Bogu zaspal, katerima kakor njunima roditeljema in sestri in vsem vernim kristjanom naj dobri Bog podeli veselo vstajenje. Amen.« Otročiča v klečeči molilni drži med seboj izražata prijateljstvo, desni se s pogledom obrača k levemu. Križa nad njunima glavama pričata, da sta bila v času risanja že pokojna. Pogled na naravo, vidno v ozadju, zbuja vprašanje, ali je to upodobitev katerega od polhograjskih gričkov. Bog ve kateri. Slika je do sedaj kljubovala času, upajmo, da bo še naprej. V kranjskem muzeju je bila razstavljena od oktobra 2018 do septembra letos.

Jurij Khisl je za vzgojitelja svojih otrok najel Hieronima Megiserja, znanega tudi v zgodovini slovenščine po štirijezičnem slovarju. To je prvi slovar v zgodovini slovenskega jezika, v katerem je sistematično obdelan slovenski besedni zaklad. Predvidevamo lahko, da je slovensko učil tudi omenjena fanta, saj se je vse dogajalo v času, ko so nacionalni jeziki dobivali prednost.

Knjiga je prišla v poznane roke zaradi prijaznosti podrebrskih vaščanov, ki pozdravljajo strokovno zanimanje za njihovo cerkev. To bi bila dobrodošlo tudi pri freski sv. Nedelja iz časa 1520–1530, ki je s številnimi prizori iz vsakdanjega življenja (peka kruha, posedanje v gostilni ob nedeljah, peklenšček, ki včasih spremlja take opravke, delo na polju) redek spomenik bitja in žitja naših prednikov. Freska nezadržno bledi. Jo bomo prepustili zobu časa? Upajmo, da ne in da ne bo zmanjkalo moči za ohranitev vsebinsko vabljivih prizorov našim zanamcem.

Milka Bokal