Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 25.05.2018

pretežno jasno
Zvečer bodo nevihte postopno zamrle. Ponoči se bo na Primorskem delno zjasnilo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo občasno še manjše krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju in na Goriškem okoli 17 °C.
15°C | 25°C
sobota, 26.05.2018
15°C | 27°C
nedelja, 27.05.2018
15°C | 28°C
ponedeljek, 28.05.2018
16°C | 29°C
torek, 29.05.2018
16°C | 27°C
Opozorila
Četrtek, 24.5.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
15°C
25°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice

Upravljanje z divjadjo


NOVICE

| |
01.08.2017      10:30
A A

Upravljanje z divjadjo


Upravljanje z divjadjo naj bi ohranjalo ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega okolja. Njen namen je (1) vzdrževati ravnovesje med populacijami divjadi in njihovim okoljem, (2) ohraniti vrstno in genetsko pestrost divjadi, (3) ohraniti divjadi naraven način življenja ter (4) ohraniti divjad kolikor se da prvobitno in neodvisno od pomoči človeka. Vzdrževati ravnovesje ne pomeni ohranjati nespremenjeno gostoto (številčnost) divjadi za vsako ceno. Pomeni skrbeti za ohranjanje populacije v številu, ki zagotavlja ohranjanje viabilnosti in genetske pestrosti ter omejevanje prenasičene gostote, ki ima (lahko) negativen vpliv tako na populacijo divjadi kot na njeno življenjsko okolje.


Deli:

Trajnostno gospodarjenje z divjadjo (kot del upravljanja z divjadjo) je RS na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu (Zakon) kot lovsko pravico prenesla na upravljavce lovišč. Upravljavci lovišč so lovske družine ali državni zavodi. Lastnik divjadi je RS. Upravljanje z divjadjo je v RS načrtovano. Po Zakonu je nosilec načrtovanja upravljanja divjadi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Lovišče Dobrova spada v Gorenjsko lovsko upravljavsko območje (LUO), za katerega načrte izdeluje ZGS OE Kranj. Načrt je dostopen na spletnih straneh ZGS. Strokovna služba pri ZGS oblikuje osnutek letnega načrta območja, ki je javno predstavljen sredi marca. Na javni predstavitvi lahko zainteresirana javnost poda pripombe. O pripombah in njihovi vgraditvi v načrt odloča Svet ZGS OE, ki določi predlog načrta. V Svetu ZGS OE je med drugimi eden od devetih članov tudi predstavnik lovstva. Svetniki so za Gorenjsko LUO določili predlog načrta za leto 2017 z osmimi glasovi za in enim vzdržanim. Predlog načrta mora biti oddan na MKGP do desetega aprila tekočega leta, načrt dokončno sprejme minister, pristojen za divjad in lovstvo. Najkasneje 15 dni od začetka veljavnosti načrta morajo izvršilni organ OZUL, ZGS in upravljavci lovišč v LUO zagotoviti, da se letni načrti lovišč uskladijo z letnim načrtom LUO.
Načrtovanje upravljanja s populacijami divjadi se izvaja na nivoju LUO. O višini načrta odvzema se odločamo na podlagi kazalnikov o stanju populacije (odvzem v preteklih letih, izgube, izgube v prometu, telesne mase, mase rogovja, pojav bolezni) in kazalnikov o usklajenosti populacije z njenim okoljem (objedenost gozdnega mladja in njegovo preraščanje v višje višinske razrede, škode na kmetijskih kulturah in gozdovih, druge poškodbe gozdnih sestojev). Absolutne številčnosti populacij divjadi v Sloveniji ne ugotavljamo že 30 let. Izsledki znanstvenih raziskav in praksa v nekaterih loviščih v Sloveniji so namreč pokazali, da je upravljanje divjadi na taki osnovi bistveno manj učinkovito. Raziskave na Danskem so npr. pokazale, da pri okularni oceni številčnosti srnjadi le to podcenimo za 50 do 100 %.

Načrt odstrela srnjadi za Gorenjsko LUO se v zadnjih štirih letih ni spremenil. V lovišču Dobrova odvzem srnjadi v zadnjih petih letih predvideva od 115 do 117 živali kljub načrtovanemu odvzemu od 121 do 135 živali (135 v letih 2015, 2016 in 2017). Izgube so v tem obdobju narasle za od 19 do 34 živali, povoz pa je terjal od 15 do 27 živali. Ustrezen ukrep v takih razmerah je povečan odvzem, kar se v zadnjih petih letih kljub povečanju načrtovanega odvzema za to lovišče ni zgodilo. Ugotavljamo, da se je načrtovalec ustrezno odzval na ugotovljeno stanje, žal pa izvedba na terenu ni zagotovila ustreznih ukrepov, ki bi lahko privedli do izboljšanja razmer.

V zadnjih nekaj letih je načrtovani odvzem na ravni Gorenjskega LUO (v katerega spada tudi lovišče Dobrova) naraščal le pri navadni jelenjadi  (zaradi naraščanja njene številčnosti in širjenja območja ter s tem vpliva na gozdove), spreminjal se je (upadal in naraščal) tudi pri lisici in jazbecu. Pomembneje se ni spreminjal (poleg srnjadi) pri kuni belici, alpskem svizcu, pižmovki, raci mlakarici, šoji, sivi vrani. Načrtovani odvzem je upadal pri muflonu, gamsu, divjem prašiču, kuni zlatici, poljskemu zajcu, fazanu, poljski jerebici, sraki. Pri vrstah, ki nimajo načrtovanega odvzema (damjak, polh, nutrija, rakunasti pes) se usmeritve v zadnjih letih niso spreminjale.  

Po Zakonu je za škodo zaradi divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovoren upravljavec lovišča. Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. V praksi to pomeni, da je kmet dolžan izvajati svojo dejavnost v skladu z dobro kmetijsko prakso. To npr. pomeni, da je dolžan zagraditi intenziven sadovnjak z ustrezno ograjo, travnika ali pa koruzne njive pa ni dolžan zagraditi pred nastankom škode od divjih prašičev. Pomembno določilo Zakona je tudi, da so imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča, in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode zaradi divjadi.
Krmljenje divjadi ima, ne glede na namen, na vedenje živali vedno enak učinek. Živali se zaradi krmišč drugače razporejajo v prostoru, predvsem pa se koncentrirajo okrog krmišč. Krmljenje divjih prašičev je v prvi vrsti namenjeno lažjemu odstrelu, šele nato odvračanju od kmetijskih površin. Za uspešno odvračalno krmljenje mora biti krmišče vsaj 500 m oddaljeno od kmetijskih površin, populacija mora imeti relativno nizko gostoto, krma, položena na krmišče skladno z načrtom, pa bolj atraktivna od tiste na kmetijskih površinah. Predvsem je pomembno, da je skupen učinek krmljenja (doprinos zaradi dodatne krme – več odstrela, kot bi ga bilo brez krmljena) na populacijo divjih prašičev negativen.

 

Mag. Viktor Miklavčič in spec. Miran Hafner, Zavod za gozdove Slovenije




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 459
Izšla: 30.04.2018
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Maj 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2
24.05.2018
Danes ni dogodkov.

Bodite prvi pri oddaji mnenja.