Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Izlet v druge kraje in druge čase - skrivna letalska baza Željava!

Na poti na morje si lahko dopust-imo nekaj raziskovanja, nekaj moškega , fantovskega, pa tudi če gredo punce teh nekaj ur na ogled bližnjih Plitvic … Letališče. Nič posebnega… a je vojaško, aha, ni namenjeno civilistom… A še več, hangarji se nahajajo globoko pod goro, vsa letala so bila varna za dvižnimi vrati v barvi skale, uau… in za piko na i, je tako, kot so ga zapustili vojaki leta 1993, porušeno in poškodovano, prava vojna cona. Še danes na to opozarjajo številne opozorilne table pred minskimi polji, smrtna glava me opazuje vsakih 100 metrov. Ja to je moški svet in šel sem vojaščino raziskovat od adrenalina segret – z motornim kolesom!
Zgodovina najdražjega vojnega objekta

Delegacija Jugoslovanske ljudske armade (JLA) se je gradnje pod zemljo učila ob ogledu švedske podzemne letalske baze in nato leto dni kasneje l. 1955 zadolžila komisijo pod vodstvom diplomiranega inženirja, letalskega strokovnjaka in pilota Dragoslava Sabotka, za pripravo načrtov za podzemno letalsko bazo Željava na nadmorski višini Ljubljane, primerno za parkiranje in servisiranje do 60-ih reaktivnih lovskih letal tipa MIG 21. In ne le letala, kerozin in strelivo, podzemni rovi so nudili dovolj prostora tudi za klimatizirane bivalne prostore pilotov in pomožnega osebja, ki so bili globoko pod površjem gore Plešivica varni tudi v primeru nuklearnega napada! Gradnja treh glavnih podzemnih dvoran in vseh povezovalnih in vzletnih stez v skupni dolžini 3.500 metrov je potekala brez vednosti javnosti deset let do leta 1968. Gre za kraški teren, poln vrtač in podzemnih votlin, kar je znižalo stroške gradnje in odlaganja materiala. Investicija je bila zelo draga, predvsem zato, ker ta skrivna letalska baza ni bila uporabljena drugače kot za vaje in skladiščenje, z izjemo domovinske vojne kar pišem v nadaljevanju, Jugoslovanski proračun pa je olajšala za 4 milijarde dolarjev!  Letala so znotraj hriba pomikali z električnimi vlačilci, vsako označeno parkirišče letal je imelo priključek za polnjenje goriva (skupna kapaciteta petih rezervoarjev je bila 500.000 litrov kerozina), v objektu je bilo vedno dovolj lastne energije - na voljo sta bila dva lastna dizelska agregata -  hrane in živil za 30 dni preživetja in to tudi v primeru jedrskega napada!  Ne le klimatizacija bivalnih prostorov, filtrirni sistemi za zunanji in notranji zrak, dvigalo zasilnega izhoda zgoraj, lastna ambulanta in celo manjša kinodvorana, vse to na varnem globoko v hribu - za tesnost notranjega bivalnega ozračja je skrbelo 56 železobetonskih vrat, glavna vrata a vhodu so tehtala 100 ton!  
Tako strateško zasnovano in zgrajeno skrivno letališče s kilometer oddaljeno vojašnico skrito v gozdu s kar 34-imi objekti v največji tajnosti ni vse, JLA je za svoje pilote in osebje z družinami zgradila v Bihaću tudi stanovanjski blok, tako da je bilo služenje vojske v Željavi res nekaj imenitnega in vojaki so bili ponosni nad tako prerazporeditvijo! V Željavi ni bila nikoli klasična vojašnica za pripravo in učenje, to je bila od prvega dne dalje prva bojna linija v stalni bojni pripravljenosti in tam so služili najboljši vojaki in piloti.

Bojno delovanje proti domačemu narodu in samouničenje

Na žalost je bilo edino bojno delovanje oboroženih sil  iz vojašnice, ki se je nahajala kilometer pred letališčem, kakor tudi letal, uperjeno proti lastnemu narodu, proti Hrvaški. Republika Srbija je moralno in materialno podprla ustanovitev republike srbske krajine, katero so leta 1990 ustanovili znotraj hrvaškega in bosanskega ozemlja predvsem oficirji JLA. V letih 1990 – 1992 je bilo dobro letališče vsekakor opaženo, saj so lovci Mig 21 prestregli hrvaški helikopter, leta 1991 so lovci raketirali televizijske antene na Sljemenu nad Zagrebom ter prostore hrvaške vlade v Banskih dvorih,  najbolj medijsko odmevna pa je bila zrušitev helikopterja mednarodnih opazovalcev evropske unije. 16. maja 1992 je bilo bojnega delovanja konec, saj se je vojska in letališko osebje umaknilo v vojašnico v Banja Luki. Poveljstvo vojske republike srbska krajina je letalsko bazo in vojašnico s 50-imi tonami eksploziva onesposobila - minirana je bila tudi letališka steza in to na vsakih 100 m, ter vsa masivna vrata vseh treh vhodnih  tunelov in tudi notranje inštalacije.  

Drežnik grad je preživel dve obleganji

Na poti do Željave, 15 km severozahodno, se lahko ustavimo v Drežnik grad, naselje z le tristo prebivalci a veliko zgodovino. Poseben pečat mu daje stara vojaška utrdba z obnovljeni okroglim stolpom, ki izvira iz l. 1185 in se dviga nad kanjonom reke Korane, ki je sicer malo dalje mejna reka med Bosno in Hrvaško.  Zgrajen je bil za obrambo pred turki, a l. 1592 so ga ti vseeno zavzeli in so gospodarili  nad tlačani do konca 18. stoletja, ko je te kraje osvobodila vojska avstroogrske monarhije in je utrdbo potem uporabljala za vojaške potrebe.

Drugi del zgodovinskih borb je veliko mlajši, leta 1991 je Hrvaška uradno potrdila svojo odcepitev od Jugoslavije, a so enote JLA  8. oktobra 1991 zjutraj s tanki napadle vasi Drežnik Grad  in Vaganac, ter zavzele tudi nacionalni park Plitvice. Težki tankovski topovi  in minometi so ob spremljavi strojnic kosili po vaseh v znak maščevanja, pri čemer so razredčene skupine hrvaške vojske bežale skupaj s civilisti proti Slunju, saj niso imeli orožja za boj proti oklepnim enotam, ki so se valile iz vojašnice Željava. Visoka koruza na poljih je rešila marsikaterega vaščana pred rafalnimi streli, kmetje so nato od daleč opazovali svoje goreče hiše in pa mukanje govedi v gorečih hlevih. Kasneje so področje napadle še pehotne enote a kraja Drežnik niso nikoli zavzele, saj se je hrvaška narodna garda skupaj s policisti uspešno zoperstavila srbskemu agresorju.

Letalska baza Željava kot turizem?

Okolica vojašnice in letališča je minirana vse do danes, na kar opozarjajo številne table z zgovorno rdečo mrtvaško glavo - ob ogledu ostanite na tlakovanih površinah! Preostalo škodo je napravilo 25 let neuporabe  …  Problematična je tudi lokacija letališkega kompleksa Željava, kajti  tretjina se nahaja na bosanskem ozemlju, dve tretjini na hrvaškem, torej dve vzletni stezi sta hrvaški,  in katera koli stran bi želela urediti svoj del te nekdaj veličastne vojaške baze, ki je danes res popolnoma zaraščena in srhljiva taka kot je, v razpadanju in obdana z opozorili pred minskimi polji, bi verjetno naletela na proteste sosednje države. In lokacija je turistično zelo atraktivna, le dobrih 30 kilometrov oddaljena od svetovno znanih Plitvic, ki jih obišče vsako leto več turistov klub zasoljeni ceni vstopnice 34 eur! Hrvaška je lana dosegla rekordni prihodek od turizma z največjim turističnim obiskom vseh časov, a vprašanje je, katera vlada se bo lotila tega projekta, torej ureditve Željave kot spominski park in muzej na prostem, kajti kraj ima za to res visok potencial in edino letalo, ki je danes tam ostalo ob vhodu na letališče, preluknjano od metkov iz časa domovinske vojne, je pač premalo…  Je bil pa marca 2017 v parku vojaške zgodovine Pivka organiziran pogovorni večer na temo letališča Željava in premierno odkrita maketa te letalske baze, i ima stalno mesto v muzeju še danes, za izdelavo katere je bilo porabljenih 1900 delovnih ur! Dva bivša pilota letal MIG 21 sta ta večer povedala, da je bilo letališče problematično zaradi strižnega vetra ob vznožju Plešivice, najbolj tragičen sunek vetra je ob vzletu letalo MIG21 obrnilo na streho. Skupno število žrtev med piloti je bilo v 25-ih letih delovanja 69, nekaj verjetno tudi zaradi zastrupitev, saj se je znalo zgoditi, da dizelska ladijska motorja, ki sta proizvajala elektriko, nista delovala zaradi pregretja ob pomanjkanju vode in takrat ni bilo ventilacije in jedek vonj po kerozinu je osebje zbezal na prosto. Okolica Željave je bila polna divjih zveri; volkovi, medvedje in pa poleti strupene kače so večkrat povzročili paniko.

Sebastjan Vehar

Oglejte si tudi