Olševa je za nas precej oddaljena. Ta grebenska gora se dviguje nad Solčavo na Koroškem. Poleg izhodišča v Svetem Duhu v Podolševi je tu še drugo, imenovano Zadnji travnik, s koroške strani. Tega smo si na sončno julijsko nedeljo izbrali planinci PD Blagajana in se podali na pohod na Govco (1928 m), najvišji vrh Olševe. Pot je za poletno vročino zelo prijetna. Tako rekoč do sedla poteka po senčni strani. Med tokratno planinsko druščino je bila skupina otrok. Svojim letom primerno so se spodbudno postavili na čelo. Najmlajši, nekaj čez dve leti star »pohodnik«, je varno sedel v otroškem nahrbtniku, ki ga je nesel oče. Vrh je travnat in na njem je dosti prostora. Razgled je bil jasen in prostran. Pred nami so se dvigale Kamniško-Savinjske Alpe, v daljavi greben Košute, Triglava seveda nismo mogli zgrešiti, celo Uršljo goro je bilo moč opaziti. Užitek s poletnim smučanjem po melišču ob vrnitvi so si privoščili le najmlajši. Izvir reke Meže je bil zadnja ogledna točka vročega poletnega dne. Treba je bilo pa kar nekaj pohodniške spretnosti, da smo prišli do njega in si bistro vodo natočili v steklenice. V Solčavi smo se odžejali, otroci pa so si izbrali bolj izviren način hlajenja. Savinja v Solčavi še ni globoka in voda je bila prav osvežilna. To je bil eden prvih izletov vodnika Igorja Dolenca. Želimo mu še veliko takih. Naj bo povsod varen njegov korak in koraki tistih, ki mu bodo sledili.

Milka Bokal