Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Že več kot 50 let ustvarja prekmurske pisanke

Marija Rutar že skoraj štirideset let živi v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu, po rodu pa je Prekmurka in od tod ji tudi ljubezen do tradicije ter ustvarjanja remenic ali pisanke. Kokošja jajca, ki po njeni zaslugi postanejo prava umetniška stvaritev vsako leto razveselijo prijatelje in znance. Letos jih je naredila in podarila kar 197.
Tradicija barvanja jajc je v Sloveniji zelo dolga in pestra. Vsem zelo znane so slovenske pisanke ali pisanice. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. V Idriji jih na primer okrasijo tudi z idrijsko čipko, vrhniški pirhi naj bi bili znani po prebadanju jajčne lupine. Na Koroškem jim pravijo pisánke, ene najbolj znamenitih in prepoznavnih pa so zagotovo belokranjske pisanke.


V Prekmurju jim pravijo remenice

"Ponekod na Štajerskem in v Prekmurju jim pravimo remenice," pa pove Marija Rutar, ki prihaja iz Bogojine. Tam jo je mama naučila izdelovati čudovite izpraskane pisanke. "Jajca smo vselej dali kuhati v čebulne olupke, da so v tisti vodi vrela 6 do 7 minut. Potem smo jih pobrali ven, ohladili in začeli praskat," opiše postopek. Sprva so za praskanje uporabljali "pipec", mali nož z zašiljeno konico, sedaj pa Marija uporablja mali olfa nož. Rada se spominja predprazničnih večerov v družinskem krogu, ko so peli in molili. Značilne izpraskane pisanke so znali izdelovati vsi otroci in najbolj je vesela, da je tudi sama uspela to prenesti na svoje otroke ter jih naučiti izdelovati pisanke s najrazličnejšimi izpraskanimi vzorci.

Letos ustvarila in podarila 197 prekmurskih pisank

Marijinih umetnin se vsako leto veselijo njeni najbližji, sosedje in prijatelji. "Pri nas je bila navada s pisanko obdariti vsakega člana družine, ne le otroke," pove in to navado ohranja še naprej. Letos je naredila kar 197 pisank in vse je podelila med svoje družinske člane, prijatelje, sosede, polhograjske župljane, veseli so jo bili tako na uredništvu Družine kot tudi na radiu Ognjišče. Izdelovala jih je tri dni, vendar ne ves čas, saj je bilo vmes potrebno poskrbeti še za ostale jedi, ki se navadno nesejo k blagoslovu – šunko, kruh, potico, hren. A, pisank včasih niso nosili k blagoslovu jedil, pač pa so v košaro dali bela kuhana jajca, ki so jih po vstajenjski procesiji, ob velikonočnem zajtrku dali na mizo in pojedli. Pisanke pa so hranili za obdarovanje.

Tradicijo ohranja že 50 let in jo predaja na mlajše rodove

Pisanke, ki so še v začetku aprila krasila mizo pri Rutarjevih, prihrani Marija za naslednje leto. Tako že ima nabor vzorcev za novo košaro raznolikih pisank ali nam bliže pirhov. Sicer pa si motive, ki jih z nožem izrisuje na rjavo-obarvana kokošja jajca, izmišljuje sproti, zato je vsak drugačen, vsak unikaten. "Več kot 50 let že izdelujem pisanke in povem ti, da kakor si zamislim, tako naredim, včasih naredim le vzorec, rada pa tudi kaj napišem," zaupa vedno nasmejana Marija. Ta pa sporočila ne pušča rada le na pisankah, pač pa z velikonočnimi voščili vsako leto razveseli okoli petdeset prijateljev in znancev, ki jim po starem običaju napiše voščilnico. Na njih seveda ne gre brez njej tako ljube prekmurščine: "Vuzenske svetke", ki v prevodu pomeni "Blagoslovljene velikonočne praznike."

Nadja Prosen Verbič

Oglejte si tudi