Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Saj ni res, pa je ...

Kako že pravi Ustava Republike Slovenije v 2. členu? Slovenija je pravna in socialna država. Ne morem vedeti, kaj natančno so pisci naše ustave imeli v mislih, ko so zapisali "pravna država", sklepam pa, da nekaj podobnega kot "enake izhodiščne možnosti", sodni sistem, ki bo pravico delil pošteno in ob enakih pogojih odločal enako, ne pa v odvisnosti od pedigreja tistega, ki bo iskal pravico, oziroma tistega, ki naj ga pravica doleti.

Aprila letos je parlament brez glasu proti ustanovil preiskovalno komisijo, ki naj preuči razloge in odgovorne za bančno luknjo. Imamo mandat, da preiskujemo bančni kriminal, ki nas je davkoplačevalce stal 5 milijard evrov – znesek strašnih dimenzij. Ker so ta hip v modi razprave o visokih plačah razrešenih direktorjev DUTB, pretvorimo ta znesek še v njihove plače: tajkuni in bankirji so v naše banke navrtali za 166 tisoč Manssonovih plač luknje, kar pomeni slabih 14.000 let na čelu DUTB! Pa se kljub temu v medijih precej manj govori o teh krivcih. No, saj jih niso niti še našli. Parlamentarna preiskovalna komisija želi pri tem iskanju igrati aktivno vlogo. Od bank, ki smo jih dokapitalizirali državljani, smo zahtevali podatke o slabih kreditih. Zavrnili so nas, zato smo se skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi obrnili na sodišče, da odredi zaseg bančne dokumentacije. Pripravili smo obsežno gradivo in podrobno obrazložili razloge za zaseg. Ker so banke v Ljubljani, Celju in Mariboru, smo zahteve poslali na vsa tri sodišča. Zahteve so bile identične, saj od vseh bank potrebujemo enako dokumentacijo. V roku smo dobili odgovora mariborskega in celjskega sodišča. Na sodiščih so zapisali, da je naša zahteva upravičena in ustrezno obrazložena, zato sta sodišči odredili zaseg dokumentacije. Kaj pa Ljubljana? Čakamo teden, dva. In nam potem sodnica Deša Cener odgovori, da je naša zahteva preveč splošna in nekonkretizirana, ne dovolj specificirana, iz nje naj ne bi bilo razvidno, kaj se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo, sodišče pa da mora varovati tudi pravice tistih, ki jih preiskujemo. Zato nas poziva, naj dopolnimo vlogo in jo poskušajmo še enkrat prepričati.

 

Z odločitvijo okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener smo prišli do treh absurdov v stilu "saj ni res, pa je ..." Prvi je ta, da sta na identičen dopis dve sodišči odgovorili pozitivno, eno sodišče pa je odločilo drugače. Absurd številka dve je, da bo pri preiskovanju združene Abanke in Banke Celje komisija imela gradivo zgolj za njen celjski, ne pa tudi za ljubljanski del. In absurd št. 3: Drago Kos lahko za dobro plačilo (za približno 30 plač direktorja DUTB) brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskovalna komisija, ki ima z ustavo, odločitvijo parlamenta ter zakonom podkrepljen mandat za preiskovanje bančne luknje, pa ne. Tu, na tej točki se lomita ustavno zagotovljena pravna država in zdrava kmečka pamet. Naj mi nekdo razloži, kako si ljubljanska sodnica identičen dokument razlaga drugače, kot njena celjski in mariborski kolega? Je razlog nepoznavanje prava? Ali pa – NLB, mati vseh bančnih afer? In kako naj v Sloveniji vzpostavimo vladavino prava in povečamo zaupanje v sodstvo, če je odločitev sodišča odvisna od tega, kje in pri kom zahtevaš pravico? In če ena sodnica razume pravno normo povsem drugače, kot njeni kolegi na drugih sodiščih? In, ali lahko država od državljanov pričakuje, da se držijo reda in uveljavljenih norm, če pa tisti, ki delijo pravico, v identičnih situacijah ravnajo različno? Dvomim. Žal. 

Oglejte si tudi