Stoletnico rojstva velikega rojaka, ki je v St. Cloudu v ameriški državi Minnesota postal škof, so namreč proslavili tako, da so na škofovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. (Na fotografiji je plošča še pokrita.) V skupini moških in žensk v narodnih nošah Seliškarjeva mama prepozna Francko Pratkarjevo, Guglovega Jaka, ki je bil nekaj časa organist v pograjski cerkvi, Mežnarjevo Mici, Freškovcovo Mici in Rantarjevo Ivanko; sama pa je na fotografiji tik pod zastavico. Na slovesnosti je govoril Lebnov Tone, profesor Anton Koritnik z Briš, ki je bil od leta 1908 do 1933, torej 25 let, ravnatelj škofovih zavodov v Šentvidu, ploščo pa je odkril škof Rožman. Seliškarjeva mama je povedala tudi, da so bili poleg škofa v Ameriki še trije duhovniki iz Guglove rodbine. (Pa tudi en Seliškarjev sorodnik.) Bili so nečaki škofa Jakoba Trobca.

Fotografija veselega sprevoda, objavljena v prvi številki Domačih krajev, je bila posneta prav ob tej priložnosti, ob stoletnici rojstva Jakoba Trobca. Sprevod je krenil iz Polhovega Gradca, šel mimo Dvora in se ustavil pri Guglovi hiši na Logu. Tega se spominja tudi Ivo Belec, Repcov iz Babne Gore, ki je celo na posnetku, le bolj zadaj, zato ga ni opaziti. Pravi, da je ob sprevodu lilo kot iz škafa. Kako so o tem pisali tedanji časopisi in kaj so v Polhovem Gradcu takrat še pridobili, pa bomo brali v naslednji številki Našega časopisa.

Milka Bokal