Živim in ustvarjam bolj intenzivno od večine v tem našem lepem Polhovem Gradcu. In na kulturni dan pomislim na ljudi v najožji okolici... Saj ljudje smo kultura, ljudje smo primarna energija ki oddaj in sprejema... kaj že? Bližnji je na dan geodetskih meritev poteptal mejo, mu ni bila všeč resnica. Gospa širi same slabe novice in jih poudarja z lažmi, malo dalje se pije in kriči v hiši polni otrok... Zraven kadi vpričo otrok od malega... Kultura je v šolskih proslavah... No ko smo že pri šoli, ko sem v šoli dokazal kakšne nesmisle počnejo zaradi nestrokovnega dela z otrokom, mi grozijo s policijo... Če šola ne zmore kulturnega dialoga, kako naj ga sosedje, bližnji?
V Dan boja proti zlu naj se preimenuje dan boja proti okupatorju in na ta dan naj vsak občan anonimno napiše in odda v nabiralnik svoje krajevne skupnosti, kaj ga je pri sosedu in bližnjih zmotilo in odbilo, kaj razočaralo, da mu je padla senca dvoma v prihodnost, da je posegel po pijači, da ni srečen... Si upamo?
Zatiskanje oči pred dejstvom, da se zlo hrani z odvisnostjo, lažjo in nevoščljivostjo, ne pomaga. Potrebno je graditi in usmerjati sočloveka v pravo smer, sploh otroka, v tiste smeri ki dvigajo poti navzgor,ki peljejo v pozitivno in dobro energijo, v zdravo smer... Primer iz vsakdanjega življenja; novo lepo šolsko igrišče je stalo milijon evrov in nudi na enem prostoru rekreacijo in druženje s svojimi bližnjimi - eno samo dobro voljo. Pa je prazno. Odvisnosti pa polno. Koliko časa na dan preživite vi ali vaš otrok pred ekrani? Ta novodobna odvisnost od telefonov in ekranov bo imela za družbo pogubne posledice, saj odvisnost kakor laž hrani zlo. Zlo ni nekaj iz filmov... Zlo preži, človeka v depresiji duši, stiska preko pleč in mu daje same skrbi. Gre za energijo, ki jo s športom prerodimo. In kaj potem, če nekaj klasične družbe izgubimo, klasične družbe, ki enači praznovanje z prenažiranjem in pitjem? Zabavo s pijančevanjem? Na kulturni dan častimo Franceta Prešerna, ki ni bil ravno zgled, bodimo realni, bil je v depresiji in vdajal se je pijači, njegove pesmi so velikokrat opisovale perverznosti in grde besede... Tudi on je bil ujetnik ''zla'' - samopomilovanja, depresije, globoke jeze, prelaganja odgovornosti... Kot najmanj polovica Slovencev, ki so menda na vrhu samomorilnosti. Pišem "so", ker sem se že davno sprijaznil s svojo drugačnostjo in sem garal zanjo, garal v smislu ustvarjanja samega sebe na nove zdrave temelje, celo ime sem spremenil v fazi osvobajanja iz primarnih družinskih negativnih vzorcev pred 25-imi leti... Zadihal sem bolj svobodno, prijela se me je ustvarjalnost in ne bolezen, ampak Ljubezen. Ja, tudi ta ni le iz filma, je živa in prisotna kakor zlo.
Malo razmišljanja na kulturni dan... Pa lep dan...
Sebastjan Vehar
