V sredo zjutraj, 24.9.2014, smo dobrovski upokojenci odpotovali proti Zasavju in sicer v Trbovlje. Pričakali sta nas prijetni vodički in nas peljali na prvo jutranjo kavo, nato pa v muzej. Muzejska razstava zajema obdobje od odkritja premoga v Zasavju sredi 18. stoletja, do osamosvojitve Slovenije leta 1991. S teksti, fotografijami in razstavljenimi eksponati so predstavljena področja iz življenja in dela ljudi na območju Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. To so kamnine in fosili, naselitev, prometna povezanost, rudarjenje, amaterska kultura, socialne razmere, druga svetovna vojna in socialistična izgradnja. Razstavljen je tudi rudarski ciklus, predstavlja malo plastiko v bromu in lignitu. Zbirka obsega 17 eksponatov in obsega obdobje 60-ih, sredine 70-ih let preteklega stoletja.

Po končanem ogledu muzeja smo odšli do etnološke stalne zbirke rudarskih stanovanj. Prikazuje način življenja rudarjev in njihovih družin. Ta stanovanja so v okolju stare rudarske kolonije: »NJIVA« na Trgu Svobode. Dve rekunstruirani bivališči predstavljata bivalne razmere delavskega sloja v obdobju po prvi svetovni vojni in v 60-ih letih 20. stoletja. Skoraj vsi kosi pohištva in inventar so originalni. Posebno vrednost daje zbirki in situ postavitev. Pot smo nadaljevali v Hrastnik. Na recepciji nas je sprejela vedno nasmejana receptorka Rosana Ramšek in direktor proizvodnje g. Knežak. Oblekli so nas v bele halje za enkratno uporabo in nas razdelili v dve skupini. V stari del proizvodnje sta nas popeljala dva skupinovodja. Zaradi ropota smo slišali bolj malo, kajti večtonske preše in peči močno ropotajo, tako, da smo bolj spremljali postopek, kako iz takočega stekla nastajajo v kalupih raznovrstni kozarci, žarnice in lestenci za luči. Priložnost smo imeli videti steklopihače, kako pihajo, da nastane okrogel velik lestenec. Delavci delajo v štirih izmenah. Po končanem ogledu smo obiskali njihovo prodajalno, kjer smo lahko izdelke tudi kupili.

Predsednik Tone in Milka sta poskrbela tudi za malico. Dobro razpoloženi smo pot nadaljevali v Sevnico, kjer nas je sprejel vodič Ciril in nas pospremil na Sevniški grad, ki ima bogato zgodovino. Ogledali smo si krajši film o Sevnici, zgodovini gradu in arheološkem parku Ajdovski Gradec. Ponuja več razstav, to je baročni salon, freske, poročna in konferenčna dvorana, šolska zbirka, zbirka o izgnancih, grajska kapela, zbirka kresilne umetnosti, gasilska zbirka, stara učilnica in grajsko lutkovno gledališče Sevnica z delavnicami. Na terasah grajskega pobočja pa raste grajski vinograd s petsto trtami modre frankinje. Na gradu je možno opraviti tudi poročni obred, v poletnih mesecih pa ta obred opravijo v grajskem parku. Ogled gradu je trajal tri ure. Na koncu pa smo v grajski kavarni še malo posedeli, postregli so nas s kavo, ki se nam je zelo prilegla. Spremljalo nas je lepo toplo sonce in že smo se peljali iz enega brega na drugi breg, na pozno kosilo v gostišče Dolinšek. Domov smo se vrnili v poznih urah.

Za DU

Anica Tomšič