Po uvodni predstavitvi namena srečanja in osebnosti Dušice Kunaver je predsednik društva Tone Tomšič vodenje predal gostji, kar je bilo za vse udeležence enkratno doživetje. V sproščenem pogovoru je poudarila, da so ljudske pripovedke edina sporočila iz preteklosti, edina sporočila o miselnosti naših prednikov. Če se tu primerjamo s preostalim svetom, smo na svojo dediščino lahko ponosni, celo globlja in boljša je od drugih. Žal se tega ne zavedamo in uvažamo tuje običaje in šege, ki pa z našo kulturo nimajo nič skupnega: noč čarovnic, dan ljubezni ... Poveličujemo tuje junake, čeprav imamo svoje, to so Peter Klepec, Kurenti, Martin Krpan, kralj Matjaž, ki je po mnenju Kunaverjeve lahko samo slovenski, in ne madžarski …

Zaradi tega spoznanja je začela sistematično zbirati gradivo iz slovenskega ljudskega slovstva, vendar brez misli, da ga bi kdaj objavila. Ker pa se je v tem času nabralo toliko gradiva in na stotine izpisov iz knjig, se je odločila, da svoje delo z lističev razvrsti v različne knjige in ga tako tudi objavi. Poleg pripovedk intenzivno zbira tudi šege letnega kroga (od januarja do decembra) in življenjskega kroga (od rojstva do smrti).

Zelo veliko o šegah izve v domovih za ostarele, kjer pogosto predava. Tam so po njenem mnenju danes "zadnji kosci s koso, zadnje žanjice s srpom in zadnji mlatci s cepcem". Čez pet do deset let bo z njimi umrlo življenje starosvetne slovenske vasi, ki je ohranila naš narod skozi tisočletja.

Dušici Kunaver zaradi njenega prizadevanja nekateri pravijo tudi romantična etnologinja. Svoje gostovanje pri nas je popestrila s petjem ljudskih pesmi in vključila vse sodelujoče. Za izjemno predstavitev se ji je na koncu zahvalil tudi župan Franc Setnikar, ki je še posebej poudaril pomen ljudskega izročila in nujnost ohranitve tega, kar nas je stoletja povezovalo kljub različnim tujim pritiskom. Praznovanja so se udeležili tudi predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc ter predstavniki društev upokojencev Horjul, Vrzdenec in Polhov Gradec. Praznovanje pa se je zaključilo z dobrotami, ki so jih pripravile pridne roke članic društva.

Rajko Komat