Vaščani z veseljem opazujemo delo vzgojiteljic, ko gre skupina na sprehod in se vidi, kako se je zaradi manjšega števila otrok mogoče veliko bolj posvečati vsakemu posebej. V za zdaj še neokrnjeni naravi ob robu gozda imajo otroci možnost spoznavati svet, ki jih obdaja. Posebno spomladi, ko se vse prebuja, je prav lepo videti, kako jim dekleti razlagata naravo ter pokažeta vse rastlinje in živa bitja, od deževnikov, črvov, pikapolonic in hroščev do polžev in ptičev, skratka vse, kar leze in gre ter leta. Velikokrat lahko opazijo gozdne prebivalce, kot so

srne in zajci, ki prihajajo na travnik na pašo. Vsakokrat, ko je skupina na sprehodu, jih pozdravi in spremlja sosedov kuža, otroci pa radi pobožajo tudi male in velike muce. Vidijo lahko domače in divje race, zajčke in celo govedo, ki je na paši. Spoznavajo, da voda ne priteče le iz pipe, temveč je voda tudi dež, mlaka, potoček in reka.

Videti je, da otroci z večkratnim ponavljanjem kljub mladosti dobro sprejemajo okolico in se učijo iz nje, tako da se narave, živali in novih ljudi ne bojijo. Čeprav se vrtčevski otroci menjajo, nekateri gredo v predšolski vrtec, prihajajo pa vedno mlajši, jih vaščani skoraj vse poznamo po imenih, saj jih srečujemo vsak dan. Poleti, ko je toplo, se igrajo tudi na igralih na vrtu ter se vozijo s kolesi in "poganjavčki". Če je kdo utrujen ali pa še ne hodi, ga dekleti vozita na vozičku.

Letošnja zima je kar radodarna z snegom, tako da otroci uživajo ob pripravljeni snežni progi, se z vzgojiteljicama sankajo, vozijo na temu namenjenih lopatah, nekateri pa se usedejo kar na plastično vrečo in – hajdi navzdol. Za nameček jim je Mojčin življenjski sopotnik Jure naredil velikega snežaka. Kar nekaj nas je upokojencev na vasi, ki spremljamo dogajanje in včasih tudi sodelujemo z malčki. Ko smo bili sami mladi, je bilo življenje precej drugačno. Standard je danes veliko boljši, čeprav zadnje čase žal peša. Ko vidimo, beremo in slišimo po javnih občilih, kaj se dogaja z našimi voditelji, nas vse skupaj spominja na burlesko. Škoda! Toda ko stopi človek ven in zagleda nadobudne otroke, kako v koloni, držeč se za vrvico, copicajo in si ogledujejo življenje okoli sebe, se prav razveseli; ti iskreni in srčni obrazki prinašajo veliko pozitivne energije, ki se kar nekako naseli v naše duše in nam vedno znova polepša dan.

JZ