Polna dvorana staršev, dedkov in babic, bratcev in sestric ter drugih obiskovalcev je nestrpno pričakovala začetek in s tem nastop malčkov. Mojca Kogoj, pomočnica ravnatelja v vrtcu pri OŠ Dobrova, je pozdravila zbrane ter besedo predala ravnatelju Vilijemu Kovačiču. Ta se je nagovoru sprehodil skozi 50-letno zgodovino vrtčevske dejavnosti na Dobrovi, se dotaknil mejnika 100-letnice spodnje šole ter 170-letnice šolstva na Dobrovi. "To so veliki koraki, ki so jih naredili naši predniki in se jih spominjamo v letošnjem letu," je dejal in povedal, da se je v vseh teh letih močno spreminjala ne le podoba, pač pa tudi vsebina in zahteve naštetih ustanov. "A šolski strokovni delavci in zaposleni v vrtcu se trudimo delovati po merilih stroke kot tudi željah staršev, tako da 181 otrok pri OŠ Dobrova, ki deluje v dveh enotah – na Dobrovi ter v Brezju, preživlja lepo in kakovostno otroštvo," je še dodal.

Potem je spregovoril župan Franc Setnikar in poudaril, da se morajo starši zavedati odgovornosti, ki jo nosijo: "Starši ste še vedno prvi, ki morate skrbeti za vzgojo svojih otrok, kljub temu da v današnjem tempu življenja vse pomembnejšo vlogo prevzemajo vzgojitelji in šolsko osebje." Vsem je čestital ob praznovanju okroglih obletnic in jim zaželel uspešnega dela še naprej. Po pozdravnih nagovorih je končno prišel čas za nastope, ki so jih tako gledalci kot nastopajoči najbolj pričakovali. Na prizorišču sta se pojavila Janko in Metka, ki sta tavala med kulisami in v gozdu iskala pravo pot. Na poti sta srečala različne živali, ki so jima pripravile pevske, plesne in dramske nastope. Zvrstile so se prav vse živali, ki so vključene v vrtec Dobrova – Račke, Pikapolonice, Zmajčki, Medvedki, Delfinčki, Želve, Ribice, Mucki, Konjički in Sovice. Prisrčni nastopi so poželi bučne aplavze in navdušenje gledalcev, ki so bili ponosni na svoje malčke ter še bolj prepričani, da se njihovi otroci v vrtcu dobro počutijo in veliko novega naučijo.

Glavni mejniki, ki so pisali 100-letno zgodovino stare šole in 50-letnico vrtca na Dobrovi

Šolstvo na Dobrovi je bilo leta 1915 že zelo razširjeno. Začelo se je razvijati davnega leta 1844 s poučevanjem v župnišču. Takrat se je začela pisati šolska kronika. S širitvijo šole in večanjem števila učencev se je pojavila potreba po novi šoli, ki se je začela zidati oktobra 1913, končali paso jo 23. februarja 1915, ko se je v njej začel pouk. Ker je bil to čas 1. svetovne vojne, se je življenje podredilo izrednim razmeram. Poleg osnovnih življenjskih stvari, kot so oblačila, obutev in še posebej hrana, je primanjkovalo tudi papirja, kred, črnila in raznega blaga za potrebe v gospodarstvu. Nekaj časa je v prostorih šole delovala tudi vojna bolnišnica, zato se je pouk preselil v telovadnico društva. Naredilo pa se je nekaj tudi za šolo; vojaki in italijanski ujetniki so po naročilu ravnatelja leta 1918 uredili šolsko dvorišče in vrt.

Po vojni leta 1918 in z razpadom Avsto-Ogrske je 28. oktobra bila razglašena samostojna kraljevina Jugoslavija. Življenje v šoli se je ustalilo, vendar prilagodilo novim političnim vodjem, družini Karadjordjevič. Število učencev se je iz leta v leto večalo, predmetnik se je dodeloval, tudi infrastruktura se je izboljševala. Poleg rednih predmetov, branja, pisanja in računanja, ter ročnih del se je šolski urnik okrepil s telovadbo, ki se je izvajala samo poleti, in obvezno srbohrvaščino ter kmetijskim poukom. Po letu 1932 je prišel odlok, da se ukine vzporednice. Šola je postala štirirazredna osnovna in trirazredna višja narodna, leta 1935 pa sedemrazrednica. Zaradi 2. svetovne vojne je bil od 1. aprila do 4. junija 1941 pouk prekinjen. Šola je bila namenjena vojski, uporabljali so jo tako jugoslovanski kot italijanski vojaki, bila pa je začasen dom tudi za vojaške begunce. Leta 1943 je bil v njej celo podtaknjen požar, ki jo je močno poškodoval. Učenci so zaradi razmer veliko izostajali od pouka, vendar je določilo, da se šolanje prične s 6. letom starosti, povzročilo potrebo po povečanju šole. Pred koncem vojne so tako ustanovili že osmi oddelek. Tudi življenje v šoli se je spremenilo. Popolnoma nova politična usmeritev je terjala nov način dela in nove učne načrte.

Maja 1952 je bila ustanovljena Občina Dobrova. Podsmreka, ki je prej spadala pod Kozarje, je bila dodeljena Dobrovi. Proti koncu leta 1953 so se začela gradbena dela v okolici šole, saj so jo ob vsakem deževju zalile meteorne vode in to so uredili. Med počitnicami leta 1960 so dokončno elektrificirali šolo. V šolskem letu 1958/59 je šola postala osemletka. V 7. in 8. razredu je potekal predmetni pouk z nemščino kot obveznim tujim jezikom.

Čas t.i. delavnega ljudstva je zahteval tudi varstvo predšolskih otrok. Zato je bil septembra leta 1965 ustanovljen prvi oddelek vrtca. S tem se je v Krajevni skupnosti Dobrova pričela organizirana predšolska vzgoja. Odprli so tri oddelke vrtca za tri starostne skupine. Prostore so uredili v nekdanjem ravnateljevem stanovanju ter jih opremili z igrali, didaktičnimi pripomočki in opremo za počitek. Izboljšali pa so tudi življenje v šoli, in sicer z denarjem sklada za šolstvo, vaščanov (v obliki krajevnega samoprispevka) in od rednih donacij za šolo. Leta 1967, 1. marca, so pričeli z malo šolo, ki jo je vodila Marija Sotlar. Ko se je 15. septembra 1974 odprla nova šola, je bil v otroškem vrtcu odprt nov oddelek. Tako so delovali trije; malčki, sredinčki in predšolska vzgoja. Vpisanih je bilo 56 otrok. Vrtec je bil odprt od 5. do 16. ure.

Iz leta v leto je bilo več otrok, mesto so dobili tudi dojenčki, ki so bili v varstvu v Brezju, kjer je bil ustanovljena podružnica. V letu, ko je celodnevna OŠ Dobrova praznovala 10. obletnico svojega delovanja, torej leta 1984, je bilo v vrtcu na Dobrovi že 72 otrok, v Brezju pa 19. V duhu razvoja športa so začeli organizirati smučarski tečaj na bližnjem hribu, prvič februarja 1986, nekaj let kasneje pa še plavalni tečaj za predšolske otroke. Ko se je obnovila in dozidala zgornja šola leta 2006 so se oddelki šole preselili na novo lokacijo. Vrtec se je takrat prenovilo, za sosedo pa je namesto živahnih šolarjev dobil mirnejšo občino. Danes vrtec obsega sedem oddelkov na Dobrovi, dva v Brezju in enega v šoli, skupaj pa je v njem 181 otrok.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv