Izdelovanje rož iz papirja je bila nekoč na podeželju močno razširjena rokodelska dejavnost. Cvetje, ki nikoli ne ovene, je služilo za spletanje pogrebnih vencev, z njim so zaljšali razpela, predvsem pa je bilo to cvetje namenjeno za poročne šopke in venčke ter šopke za vojake nabornike in novomašnike.

Tudi na Vranskem, ki je že tretjič gostilo vseslovensko razstavo rož iz krep papirja, se je našlo nekaj poročnih in naprsnih šopkov ter drugih čudovitih cvetlic, ki bi jih človek skoraj zamenjal z naravnimi. Da je ta stara ljudska ročna spretnost pri nas še vedno močno prisotna, govori podatek, da je na razstavi letos sodelovalo 100 razstavljavcev iz vse Slovenije – skupin ali posameznikov, skratka, ljubiteljev papirnatega cvetja. Zahvalo za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine so izrazili tudi gostje na sobotnem odprtju, med njimi prav tako župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar ter župan Občine Vransko Franc Sušnik. Zbrane je nagovorila tudi pobudnica razstave Martina Felicijan, s svojo pesmijo in plesom so program popestrili domači kulturniki, župnik Jože Turinek je poskrbel za blagoslov butaric, direktorica Etnografskega muzeja dr. Bojana Rogelj Škafar pa za uradno odprtje razstave. Letošnja novost so bili cvetlični tepihi na sredini prostora, ki so predstavljali razstavljavce, njihove posebnosti in lepote.

Društvo upokojencev Dobrova se je predstavilo s čudovitim aranžmajem raznobarvnih podleskov iz krep papirja. Več kot 900 cvetov so za namen razstave v dobrih dveh mesecih izdelale najbolj pridne članice, ki se v jesenskih in zimskih mesecih sicer redno srečujejo na delavnicah suhega cvetja. Te že nekaj let vodi Anica Tomšič, ki je tradicijo izdelovanja papirnatega cvetja začela obujati pred sedemnajstimi leti, danes pa svoje znanje prek delavnic in drugih priložnosti rada posreduje naprej. S svojimi mojstrovinami, za katere sama pravi, da je važna natančnost, vztrajnost, potrpežljivost, predvsem pa opazovanje narave, je navdušila že mnoge. Zato se je nabralo že kar nekaj materiala, ki ga bo mogoče videti kaj kmalu, in to v Polhograjski graščini, kjer se dogovarjajo za pripravo razstave.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv